
Slovesno somaševanje ob godu sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Klemena v Rimu je vodil novomeški škof Andrej Saje | (foto: Manica Ferenc)
Zakaj so se predstavniki slovanskih narodov nocoj zbrali v Rimu?
Novice | 14.02.2025, 20:06 Marjana Debevec
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je nocoj v cerkvi sv. Klemena v Rimu daroval sveto mašo ob godu sv. Ciril in Metoda. Na njej se že tradicionalno zberejo predstavniki slovanskih narodov, ki prebivajo v Rimu. Srečanje je tokrat pripravila slovenska skupnost, točneje Slovenski papeški zavod Slovenik in Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Vsi neslovanski narodi god sv. Cirila in Metoda obhajajo na 14. februarja, medtem ko ga Slovani praznujemo 5. julija. Tako se na 14. februarja v Rimu vsako leto zberejo Slovani, ki prebivajo v večnem mestu, predvsem v raznih papeških zavodih.
Vsako leto slovesnost pripravi eden od narodov, letos smo bili na vrsti Slovenci. Sveto mašo je v starodavni baziliki svetega Klemena, kjer počivajo relikvije svetega Cirila, daroval predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje.
Na ta dan je namreč sveti apostol Slovanov končal svojo življenjsko pot pri samo 42. letih. Njegov brat Metod pa je njuno poslanstvo nadaljeval in postal celo škof. Škof Saje je v nagovoru pri sinočnji sveti maši spomnil, da je moral Metod veliko trpeti s strani tistih, ki niso želeli prenove na pastoralnem in liturgičnem področju.
Spomnil je, da sta prav sveta brata obkrožena s skupino učencev, že nekaj let pred odhodom na Moravsko zbirala krščanski nauk v knjigah, napisanih v slovanskem jeziku. Takrat se je pojavila potreba po novih grafičnih znakih, ki bi bili bolj prilagojeni govorjenemu jeziku - tako se je rodila glagolica, ki je bila pozneje spremenjena in v čast svojemu pobudniku poimenovana kot 'cirilica'.
»Pomen njunega poslanstva so poudarjali različni papeži, zlasti sveti Janez Pavel II.
Ob jubileju, posvečenem svetima Cirilu in Metodu, ju je pred štiridesetimi leti razglasil za zavetnika vzhodne Evrope in ju postavil ob bok svetemu Benediktu, zavetniku zahodnega dela, da bi tako nakazal enotnost in skupni krščanski izvor celotne Stare celine,« je poudaril škof Saje ter zaželel, naj Naj njuna priprošnja pomaga vzpostaviti mir v deželah, kjer sta oznanjala evangelij.