Anton Stres | (foto: SŠK)
Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992
Cerkev na Slovenskem s. Meta Potočnik Uredništvo Radia Ognjišče
13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež na ta dan leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo, smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.
Nadškof Anton Stres je v intervjuju osvetlil pomembne vidike priznavanja Slovenije s strani Svetega sedeža ter vlogo in pomen Svetega sedeža v mednarodnih odnosih. Izpostavil je, da je Sveti sedež vodstvo Katoliške cerkve in ni enako Vatikanu kot državi. Kot edina ne-državna entiteta je subjekt mednarodnega prava, ki vzdržuje široko diplomatsko mrežo, vključno z državami, ki niso pretežno katoliške.
Sveti sedež in Slovenija
Papež Janez Pavel II. je imel ključno vlogo pri priznanju Slovenije in Hrvaške. Stres je poudaril, da Sveti sedež običajno sledi dogovorom med državami in ne prehiteva, a v tem primeru je bil med prvimi, ki je priznal samostojnost obeh držav. Ta poteza je bila rezultat papeževe osebne odločitve in posebnega razumevanja razmer na Balkanu. Priprave na priznanje so bile intenzivne, saj so morale biti obveščene vse diplomatske predstavništva Svetega sedeža po svetu.
Mednarodni sporazumi s Svetim sedežem
Nadškof je razložil, da Sveti sedež sklepa mednarodne sporazume na ključnih področjih:
- Pravni status Cerkve: Urejanje medsebojne neodvisnosti Cerkve in države ter priznanje pravne osebnosti Cerkve.
- Ekonomska vprašanja: Financiranje Cerkve in njene dejavnosti.
- Šolstvo in izobraževanje: Pomen katoliških šol, ki v nekaterih državah predstavljajo večinski delež izobraževalnega sistema.
- Duhovna oskrba v posebnih ustanovah: Zagotavljanje verske svobode in oskrbe v vojski, policiji, zdravstvenih ter socialnih ustanovah.
Slovenija ima s Svetim sedežem podpisan sporazum o pravnem položaju Cerkve, kar je rezultat naporov pokojnega predsednika Drnovška. Kljub temu ostajajo odprta vprašanja, kot je skrb za cerkveno kulturno dediščino, ki jih zaradi politične nevolje še ni bilo mogoče v celoti rešiti.
Pomen sodelovanja in prihodnji izzivi
Nadškof Stres je izrazil upanje, da bo v prihodnosti več politične volje za urejanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Svetim sedežem. Zaključil je z mislijo, da bi sodelovanje in spoštovanje lahko prinesla trajne rešitve, kar bi bilo v korist tako države kot Cerkve.
