Tržnica s hladilnicami in garažo?

Slovenija | 13.01.2025, 14:00 Tanja Dominko

Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo, ali za živino.

Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« poudarjajo v iniciativi. Garaže pa se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine.

Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino dr. Verena Perko. Dodaja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Opaža, da se je del strokovne javnosti od aktualne tematike ogradil, mnogi molčijo, tudi katoličani bi se morali po njenem mnenju bolj zavedati, kakšna je ta dediščina, in opozoriti na svoje pravice. Prav tako je treba opozoriti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin. Tudi ti imajo svoje pravice do nedotakljivosti svojega groba.

Civilna iniciativa Tržnice ne damo v sporočilu za javnost zapiše:

"Osrednjo ljubljansko tržnico so preplavili plakati z naslednjo vsebino: “Zavržena hrana? Ne, hvala. Na tržnici danes ni hladilnic za varno shranjevanje živil. Ta se zato hitreje kvarijo, kar vodi v prekomerno količino zavržene hrane. To bomo spremenili. Z načrtovano prenovo bomo v podzemnih etažah postavili sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil, s čimer bomo zmanjšali količine zavržene hrane. Naj živi tržnica” je na koncu kot podpis.

Najprej človek pomisli, da so ti plakati priprava za referendum. Morda je to že predvolilna kampanja! Ne, dragi bralci, to je metanje peska v oči! Prodajalci sadja in zelenjave, ki so večina na tržnici, pravijo, da hladilnikov ne potrebujejo. Pomembno je poudariti, da pripeljejo zelelenjavo vsak dan svežo na trg in preostalo zelenjavo odpeljejo po končanem tržnem dnevu nazaj domov za svojo uporabo, ali za živino. Sadje pa je potrebno za naslednji dan prebrati in izločiti tisto, ki je obtolčeno, ali je začelo gniti; pri prebiranju doma pomagajo družinski člani, ki jih pred začetkom delovnega dne na tržnici ne bo ob hladilnikih. Poleg vsega napisanega, je pomembno tudi to, da živila iz hladilnikov lahko kupimo v vsakem trgovskem centru. In to ceneje! Če bo mestna oblast zaračunala tudi uporabo hladilnikov, kar tudi bo, bodo morali prodajalci podražiti prodajo svojih pridelkov. Prav zaradi velikih stroškov, ki jih imajo prodajalci z najemom svojega prostora, najemom tržnih klopi, zaradi kazni, ki jih morajo plačevati, če pustijo en odpadek na svojem prostoru, če ne pridejo in odidejo pravočasno – o vsem tem smo že pisali – so pridelki dražji na osrednji ljubljanski tržnici.

V prostoru nekdanje ribarnice pod Plečnikovimi arkadami so bili nameščeni hladilniki in tudi dvigala s platoja arkad do hladilnikov. Ta prostor uporablja galerija z nazivom Dobra vaga. Sicer ne vemo prave vrednosti te galerije, a bi se ta prostor moralo ponovno nameniti za potrebe tržnice – kar je bil tudi Plečnikov namen. S ponovno opremo in ureditvijo tega prostora ter namestitvijo hladilnikov, bi služil svojemu namenu. In za tistih nekaj prodajalcev, ki bi želeli shranjevati tam svoje pridelke, bi bilo urejeno. Hladilniki niso opravičilo (reklama), da se izkoplje gradbena jama. Naš davkoplačevalski denar, ki ga je mestna oblast zapravila za te razkošne plakate, bi lahko vložila za ureditev teh prostorov.

Vsi, ampak prav vsi argumenti, ki jih mestna oblast “vleče za rep”, da opravičuje izkop gradbene jame na Vodnikovem trgu, nas ne prepričajo. Če bi se projektanti samo malo potrudili, bi vse to, tudi sanitarije za prodajalce, lahko uredili v obstoječih zgradbah - tudi v Mahrovi hiši. To bi bil nedvomno tudi izziv za projektante!

Garaže, če študije dokažejo, da jih resnično potrebujemo, se lahko zgradijo v grajskem hribu. Ta projekt je veliko boljši, predvsem pa manj škodljiv, ker bi srednjeveške kulturne ostaline ostale nedotaknjene in čakale boljše čase za njihovo prezentacijo “in situ”. Z gradnjo garaž v grajskem hribu se ne bi poškodovali, najverjetneje celo uničili izredno dragoceni spomeniki državnega pomena t.j. stolnica in semenišče in celo svetovnega pomena t.j. Plečnikova tržnica (arkade). Zakaj smo o tem prepričani? Že gradnja Mesarskega mostu je povzročila razpoke na semenišču in poškodbe na arkadah – o tem je pisal arhitekt Milan Kovač. In seveda, zaradi izkušnje poškodovanih stavb na Kongresnem trgu ob in po gradnji garaž. Ne le uršulinska cerkev, pač pa tudi Filharmonija, Kazina, da ne govorimo o zalivanju kletnih prostorov okoliških stavb v času večjega deževja. O tem nas seznanjajo prebivalci sami.

Ali župan ne verjame svojim očem in misli, da so naše navedbe “fata morgana”, ker še vedno zagovarja in hvali “svoje” projektante in izvajalce!"