Katera evropska država je prispevala denar za cerkev Jezusovega krsta v Jordaniji?

Svet 10. 01. 2025, 14:17 Marta Jerebič

Pred nami je nedelja Jezusovega krsta. Ob reki Jordan je bilo slovesno že danes, saj je vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin v papeževem imenu posvetil cerkev Jezusovega krsta. Njena gradnja je trajala 15 let, v njej je prostora za približno 1000 ljudi. Temelji kamen je leta 2009 med svojim romanjem v Sveto deželo položil papež Benedikt XVI. Kraj je leta 2000 obiskal tudi že sveti Janez Pavel II., leta 2014 pa papež Frančišek.

Cerkev najverjetneje stoji na kraju, kjer je bil Jezus krščen

Cerkev stoji na območju, kjer je bilo še do leta 1990 veliko minsko polje. V naslednjih letih so po zaslugi raziskovanj znanega frančiškanskega arheologa patra Micheleja Piccirilla prišli do ugotovitve, da gre najverjetneje za kraj, ki ga Janezov evangelij imenuje 'Betanija onkraj Jordana', kjer je bil Jezus krščen.

To je v pridigi omenil tudi kardinal Pietro Parolin. »Poleg tega kraja tudi drugi kraji v Jordaniji pričujejo o prisotnosti Kristusa in prve Cerkve. To bo februarja predstavljeno na razstavi v Vatikanu.« Na njej bo mogoče videti več kot 80 artefaktov iz prvega stoletja po Kristusu, na ogled pa bo do februarja prihodnje leto.

Večino stroškov pokril Nadim Mouasher

Kot je v uvodu povedal jeruzalemski latinski patriarh, kardinal Pierbattista Pizzaballa, je večino stroškov za gradnjo cerkve Jezusovega krsta pokril jordanski katoličan latinskega obreda Nadim Mouasher, sicer predsednik mednarodne arabske hotelske družbe, ki je na ta način želel počastiti spomin na svojega sina, ki je umrl nenadne smrti.

Donacija Madžarske

Med večjimi donatorji so bili tudi vitezi Božjega groba in Madžarska. »Tisoč let po Jezusovem krstu tukaj, je Evangelij prišel na Madžarsko v času našega prvega krščanskega kralja svetega Štefana Ogrskega,« je na slovesnosti povedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto in dodal, da je krščanstvo tisto, ki je prispevalo k temu, da so preživeli stoletja svoje težke zgodovine. Zato se čutijo dolžne ne samo, da se spominjajo svetih krajev v Sveti deželi, ampak izkažejo tudi bratsko solidarnost s tamkajšnjimi kristjani. Izrazil je hvaležnost, da so v cerkev umestili tudi ikono svetega Štefana Ogrskega. 

Kardinal Parolin: Papež in celotna Cerkev vam zagotavljata bližino

Bližino papeža in celotne Cerkve kristjanom na Bližnjem vzhodu je izrazil tudi kardinal Parolin, ki jih je spodbudil, naj zaupajo, da Bog vodi človeško zgodovino, voditelje na območju je pozval k prizadevanjem za mir, vernike po svetu pa k romanju na ta kraj, kjer bi obnovili svoje krstne zaobljube ne samo z besedami, ampak tudi življenjem.