Anže Cunk | (foto: Rok Mihevc)
Bolnišnični duhovnik: Za srečanje z Bogom ni nikoli prepozno
Utrip Cerkve v Sloveniji Petra Stopar
O duhovni oskrbi v času praznikov in doživljanju adventa v največji slovenski zdravstveni ustanovi, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, smo se z bolniškim župnikom Anžetom Cunkom pogovarjali v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji. Bolniška župnija Ljubljana deluje v treh bolnišnicah, kjer Cunk obiskuje bolnike in daruje svete maše: V kapelah v UKC Ljubljana, na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v bolnišnici dr. Petra Držaja Ljubljana Šiška.
Praznovanje božiča v bolnišnici je še posebej pomembno za bolnike in njihove svojce, ki se pogosto soočajo z bolečino in osamljenostjo. Povedal je, da bo tudi letos sv. Miklavž s spremstvom že tradicionalno obiskal najmlajše bolnike na pediatrični kliniki, ORL, dermatološki in očesni kliniki v Ljubljani. Obdaroval bo približno 180 otrok.
Na božič se bodo v bolnišnici pripravljali tako kot po vseh župnijah. »Prav gotovo pa bomo v vseh kapelah postavili jaslice, ki nas bodo spremljale v božični čas, da se tudi bolniki, njihovi svojci, celotno zdravstveno osebje lahko ustavijo, zmolijo, priporočijo novorojenemu Odrešeniku. Še posebej se potrudimo, da so jaslice, da nas nagovarjajo, da ni to samo postavljena sveta družina, par pastirčkov, ampak da nas res nagovarjajo, da lahko ob njih molimo,« je dejal. Pomembno se mu zdi tudi vzdrževanje stika duhovnika z zdravstvenim osebjem, saj lahko s skupnimi močmi nudijo moralno in duhovno podporo ter opogumljajo bolnike. Cunk je še povedal: »Velikokrat sem se pa tudi že pogovarjal z zdravstvenim osebjem, da včasih pa se zgodi, da koga raje čez praznike še zadržijo notri (v bolnišnici, op. a.), ker vejo, v kakšno stanje se bo vrnil domov, in da tega človeka rešijo, ga raje zadržijo čez praznike še noter, potem pa spustijo nazaj domov in prav ti ljudje, ki so osamljeni, ki so v svoji bolezni sami, še posebno takrat potrebujejo pomoč.«
Še posebej se potrudimo, da so jaslice, da nas nagovarjajo.
Opisal je primer bolnice, ki je v hospicu prejela zakrament svetega krsta: »Ko sem prišel v Ljubljanski hospic in podelil eni gospe zakramente, so me prosili, če bi lahko obiskal še eno gospo, ki ni bila verna. Dal sem ji brezmadežno svetinjo in jo je sprejela. Gospa je svetinjo na sebi nosila ves dan in vso noč, naslednji dan pa prosila za zakrament svetega krsta in se po prejetih zakramentih prepustila Božjemu objemu. To pomeni, da je Marija delovala in prav gotovo nikoli ni prepozno za srečanje z Bogom, za srečanje z Njo, lahko tudi v zadnji minuti našega zemeljskega življenja.«
Vabljeni k poslušanju pogovora z bolniškim župnikom, ki poudari pomen duhovne oskrbe ter vrednosti zakramentov, ki so na voljo vsakemu, ki se znajde v bolezni ali stiski, ne le umirajočim.
