Škof Saje daroval mašo za domovino

| 18.12.2024, 18:19 Tanja Dominko

Pred bližnjim državnim praznikom dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga obeležujemo 26. decembra, je predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje sveto mašo za domovino daroval v novomeški stolnici. Udeležili so se je številni župani, med njimi novomeški župan Gregor Macedoni, predstavniki vojske, policije, gasilcev ter drugi zastopnike univerzitetnega, družbenega in kulturnega življenja. Prišla je tudi poslanka NSI dr. Vida Čadonič Špelič. Vsem skupaj se je škof Saje zahvalil za prizadevanja za skupno dobro tamkajšnjih prebivalcev in pripravljenost reševati odprta vprašanja, ki zadevajo Cerkev in družbo. Dodal je tudi: »Hvala zdravstvenim delavcem, zaposlenim v domovih za ostarele, in drugim strukturam in službam v državi, da lahko živimo v miru.«

Zahvala za domovino

Škof Saje je uvodoma spomnil na skorajšnji začetek svetega leta, v nadaljevanju pa poudarek namenil praznovanju samostojnosti slovenske države. »Praznik samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev neodvisnosti Republike Slovenije in nas spominja na leto 1990, ko je bila sprejeta temeljna ustavna listina o neodvisnosti naše države. Simbolizira pomembno pridobitev naše suverenosti. Prebivalci naše dežele smo takrat stopili skupaj, da bi uresničili naša pričakovanja po samostojnosti in neodvisnosti. S sveto mašo se danes zahvalimo Bogu za našo domovino. Hvaležni smo, da lahko sooblikujemo njeno življenje in ustvarjamo pogoje za rast in blagostanje. V molitev želimo vključiti vse, ki so gradili temelje naše države in tiste, ki jo vodijo, da bi bili odprti za navdihe Duha in da bi delali v dobro drug drugega. Molimo za tiste, ki so pri procesu osamosvajanja izgubili svoje življenje.«

Praznovanje je upanje za vse nas

V nadaljevanju je omenil tudi pomen miru. »Smo v času, ko mir postaja vse bolj krhek. Vse več je vojn in nasilja, tudi v naši družbi prihaja do nesoglasij in napetosti. Širi se strah in dvom, kaj bo jutri. Bomo še živeli v miru? Božično sporočilo in sveto leto poudarjata upanje, ki premaga strah. Kristjani smo Romarji upanja, poudarja papež Frančišek v napovedi Svetega leta. Za vsakogar naj bo to čas živega in osebnega srečanja z Gospodom Jezusom, ki je »vrata« odrešenja (prim. Jn 10,7.9). V srcu vsakega človeka živi upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu, da ne ve, kaj se bo zgodilo. Nepredvidljivost prihodnosti poraja različne občutke, od zaupanja do strahu, od vedrine do pobitosti. Naj bo sveto leto priložnost, da poživimo upanje, ki po besedah apostola Pavla »ne osramoti«. Rojstvo otroka je za družino razlog upanja. Praznovanje rojstva Božjega Sina je upanje za vse nas. Novorojeni je Emanuel, Bog z nami! Na poti življenja nismo sami. Bog sam se je razodel po veri, ki ji je edino dano videti Boga (pismo Diognetu, 2 stol. po Kr.). Da vera ne razočara, nam lahko povedo tako svetniški zgledi kakor tudi preprosti posamezniki, ki jim je vera dala moč, da so preživeli težke trenutke in niso obupali.«

Kaj je mir?

»Ob božičnem praznovanju in vstopu v novo leto si pogosto zaželimo miru. Mir ni zgolj odsotnost vojne ali hrupa. Je polnost Božjega življenja. Mir je sad pravičnosti in urejenih odnosov. Kaj je sploh pravičnost? Klasična opredelitev pojma pravičnosti rimskega pravnika Ulpiana iz 3. stol. izpostavi, da je pravičnost to, da damo vsakemu, kar mu pripada (dare cuique suum). Iz te definicije ni jasno, do česa ima vsak pravico. Tega, kar človek najbolj potrebuje, mu ni mogoče zagotoviti z zakonom. Da bi človek lahko užival potrebne dobrine, potrebuje nekaj večjega, kar mu je lahko zagotovljeno le brezplačno. Človek lahko v resnici živi polno po tisti ljubezni, ki mu jo lahko posreduje le Bog. Samo on je, kot beremo v Svetem pismu, resnično pravičen (Ps 7,18). Materialne dobrine so potrebne, tudi Jezus sam je poskrbel za pomoči potrebne, vendar zgolj t.i. »razdelilna« pravičnost človeku ne daje vsega, kar je njegovo in kar mu pripada. Kot kruh in bolj kot kruh človek potrebuje Boga (Benedikt XVI, 30. 10. 2009). Kot primer pravičnega človeka nam Božja beseda danes v evangeliju predstavi sv. Jožefa (Mt 1,18-24). Postavljen je pred odločitev. Sprašuje se, ali naj jo ob spoznanju, da je njegova zaročenka Marija noseča, odslovi, kakor naroča Mojzesova postava, ali pa naj gre preko črke in jo sprejme k sebi. Marijo je imel rad, vendar je obstajal zakon. Njegova težava ni najprej Marijina nosečnost, ampak njegov odnos do otroka, ki se bo rodil in odgovornost, ki jo čuti do njega. Jožef se imenuje pravičen, ker v svoji osebi sintetizira držo pravičnih iz Stare zaveze, zlasti Abrahamovo (prim. Mt 1,2-21 in 1 Mz 17,19). Jožefova pravičnost ni pravičnost »po zakonu«, ki mu dovoljuje, da zavrne svojo ženo, ampak je pravičnost »po veri«. V tej drži v Mariji sprejme delovanje Boga in njegovega Duha. Jožef je pravičen s pravičnostjo, ki jo bomo odkrili pozneje v evangeliju. Je tista, ki se izraža v ljubezni. Brez razlikovanja se daje tistim, ki si jo zaslužijo, in tistim, ki si je ne zaslužijo (Mt 5,44-48). Povzeta je v »zlatem pravilu«, ki pravi: »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim« (Mt 7,12).«

Gradimo pravičnejšo družbo

»Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti je za nas priložnost, da ob Jožefovem zgledu tudi mi z odgovornostjo sprejmemo življenje in gradimo pravičnejšo družbo. Vprašajmo se: Kakšna je naša pravičnost v medsebojnih odnosih, kaj naredimo za večje spoštovanje človekovega dostojanstva od spočetja do naravne smrti in za uresničevanje verske svobode, za dostojen pokop umrlih in pobitih. Kje je naša solidarnost in skrb za mlade, za družine, delavce, ostarele, begunce in druge pomoči potrebne?
Okrepimo prizadevanja za mir in resnico, pravičnost in solidarno družbo, pri nas in v svetu. Podpiram vse pobude posameznikov in skupin, ki se postite, molite in delate za mir. Božična skrivnost s sporočilom miru in upanja naj nam bo vsem vir navdiha in naj nas opogumlja pri vseh naših prizadevanjih v prihodnje. »Sam Gospod miru pa naj vam dá mir, in sicer zmeraj in v vseh okoliščinah. Gospod naj bo z vami vsemi«, je nagovor pri maši za domovino sklenil škof Andrej Saje.

Nadškof Stanislav Zore bo sveto mašo za domovino v ljubljanski stolnici daroval jutri ob 18.30. Pri njej bo slovenski narod in njegove voditelje priporočil Bogu, da bi živeli v mirnem sožitju, sodelovanju, povezanosti in medsebojnem spoštovanju. Škof Maksimilijan Matjaž pa bo mašo za domovino v celjski stolnici daroval v nedeljo ob 10. uri.