Kostanjevica kot duhovno in kulturno srce Evropske prestolnice kulture

Novice 04. 12. 2025, 10:28 Alen Salihović

Veseli dan kulture je bil tudi letos priložnost za razmislek o slovenskem kulturnem izročilu in njegovem prostoru v sodobnem svetu. Na Goriškem, kjer je leto 2025 zaznamovala Evropska prestolnica kulture (EPK), pa se pogled spontano ustavi na kraju, ki že stoletja povezuje Gorico in Novo Gorico – na Kostanjevici. Cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji, frančiškanski samostan, Škrabčeva knjižnica, grobnica Burbonov in bogata duhovna dediščina tvorijo eno najpomembnejših kulturno-duhovnih točk Goriške.

O njenem pomenu sta na pogovor ob kulturnem prazniku spregovorila predstojnik samostana p. Boštjan Horvat in skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

Kostanjevica kot prostor srečevanja kultur in duhovnosti

P. Boštjan Horvat je spomnil, da je bilo leto Evropske prestolnice kulture za samostan izjemno živahno in prežeto s številnimi srečanji. »Bili smo v središču srečevanj ljudi dobre volje – vernih in nevernih, tistih, ki jim kultura, umetnost in dediščina nekaj pomenijo. Mnogi so želeli znova ali na novo odkriti bogastvo Kostanjevice,« je povedal.

Med največjimi dragocenostmi samostana izpostavlja Škrabčevo knjižnico, grobnico Burbonov ter stalno umetniško razstavo na temo križa. Pomembno vlogo ima tudi rožni vrt, ki je v tem letu posebej zaživel, saj je Kostanjevica postala priljubljena točka obiskovalcev od blizu in daleč.

P. Boštjan dodaja, da samostan že več kot štiri stoletja sooblikuje duhovno podobo Goriške – od karmeličanov do današnjih frančiškanov: »Ponujamo razmislek o duhovnih razsežnostih evropskega mesta kulture. V pogovoru smo odkrivali, da bi morda naziv ‘prestolnica evropske kulture’ še bolj poudaril, da kultura izvira iz globljih duhovnih korenin.«

Krščanska kultura kot temelj identitete

Na vprašanje, na kaj so v letu EPK še posebej ponosni, p. Boštjan odgovarja: »To je bila priložnost za razmislek o tem, kaj nam pomeni krščanska kultura. Naša naloga je skrbeti, da kultura ne bo imela le krščanskih korenin, ampak tudi krščanski obraz in sadove. Le tako lahko preživijo tudi slovenstvo, jezik in naš način življenja.«

Izpostavil je tudi simbolni logotip, ki so ga oblikovali ob letu EPK – krog, v katerem sta Kostanjevica in Goriški grad, povezana s križem nad kostanjeviško cerkvijo. »Evropska kultura je zrasla iz krščanstva. Želeli smo opozoriti na to povezavo in spodbuditi razmislek o identiteti.«

Mirjam Brecelj: pričakovanja do EPK so se izjalovila, vrata pa so ostala na stežaj odprta

Skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj priznava, da so na začetku pričakovali več vključenosti samostana v uradni program EPK. »Mislili smo, da bodo odgovorni prišli do nas in nas vprašali, kje se vidimo v programu. Ker se to ni zgodilo, smo se sami obrnili na njih – in kmalu ugotovili, da našega razumevanja kulture v tem programu ne bo veliko prostora.«

Tako so pri frančiškanih vzeli pobudo v svoje roke in se posvetili temu, kar najbolje znajo: sprejemanju obiskovalcev in skrbnemu predstavljanju bogate dediščine. »Naša edina želja je bila, da ostanemo to, kar smo – in ljudi sprejemamo s toplino. Bog pa je poskrbel za svoje. Imeli smo izjemno število obiskovalcev, še enkrat več skupin kot lani.«

Obiskovalci z vsega sveta – največ iz Italije, Avstrije in Španije

Čeprav Kostanjevica ni bila vključena v uradni zemljevid znamenitosti EPK, so ljudje prihajali množično.

Največ je bilo Italijanov, med katerimi so se letos pojavili tudi bolj oddaljeni gostje – iz Benetk, Bologne in celo južnejših krajev. Veliko je bilo tudi Avstrijcev, kar pripisujejo dodatni promociji na avstrijskem trgu, ter presenetljivo veliko Špancev. Seveda pa so številni obiskovalci prišli tudi iz Slovenije.

Največje darilo: ponos obiskovalcev

Na vprašanje o posebnih doživetjih leta Mirjam Brecelj brez oklevanja poudari: »Najdragocenejša povratna informacija je, da so bili obiskovalci brez izjeme presenečeni nad tem, kar Kostanjevica ponuja. Nad pogledom na obe mesti, nad cerkvijo, grobnico in knjižnico, ki v sebi skrivata svet, ki ga od zunaj ni mogoče slutiti.«

Posebej jo veseli odziv slovenskih obiskovalcev: »Ljudje so odhajali od tod bolj ponosni na to, kar imamo. To nas navdihuje in daje smisel našemu poslanstvu.«

Kostanjevica – duhovni biser nad mestom

V letu, ko je Goriška nosila naziv Evropske prestolnice kulture, je Kostanjevica dokazala, da resnično povezuje obe Gorici – geografsko, zgodovinsko, kulturno in duhovno.

Čeprav ni bila v ospredju uradnega programa, je ostala prostor, kjer kultura ni dogodek, ampak način življenja; kjer se evropska in krščanska dediščina dotikata srca; kjer obiskovalec ne odide le z novim znanjem, ampak z novim ponosom.