30 let Radia Ognjišče: O medijih z mediji

Pogovor o | 28.11.2024, 07:34 Tanja Dominko

V oddaji Pogovor o smo gostili pomembne soustvarjalce slovenskega medijskega prostora in se posvetili aktualnemu stanju in spremembam v preteklih treh desetletjih. Med sogovorniki so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh, ki zdaj deluje na Fakulteti za uporabne družbene študije, odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije Aljoša Rehar, odgovorni urednik prvega programa Radia Slovenija Daniel Poslek ter direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak.

Areh: Televizija ima na RTV več težav kot radio

Dr. Valentin Areh, ki ima najbolj pestro zgodovino na svoji novinarski poti, saj je deloval tako v tujih medijskih hišah, kot na POP TV in TV Slovenija, dveh največjih televizijskih hišah v Sloveniji, je izpostavil velike razlike med delovanjem nacionalnih in komercialnih medijev. »Na POP TV so profesionalni standardi res na visokem nivoju. Tudi javna RTV se trudi, ampak moram reči, da so bolj v ospredju radijci. Njihovo delo, njihovo načrtovanje je precej boljše, precej bolj vidno, bolj izpostavljeno. Televizija ima bistveno več težav, kar je tudi vidno v javnosti.«

Sam je kratek čas kot vršilec dolžnosti TV Slovenija tudi vodil, a v oddaji na to temo dejal: »To je mogoče obdobje, ki bi ga najraje pozabil. Tam so zaposleni številni ljudje, ki so izjemni profesionalci, na drugi strani pa tudi ljudje, ki svojega novinarstva ne dojemajo na način, o katerem mi zdaj govorimo, ampak ga dojemajo kot neko poslanstvo prepričati ljudi v svoj politični prav. Po mojem mnenju je to narobe, ampak to ni bil glavni vzrok mojega razočaranja nad Televizijo Slovenija. Vzrok nekega razočaranja je predvsem z vidika menedžmenta, z vidika organizacije dela. Številni ljudje tam se ne želijo odreči privilegijem, ki jih imajo, si ne želijo sprememb.«

Rehar: Ena od oblik pritiskov je diskreditacija medijev

Aljoša Rehar je kot študent sodeloval tudi z Revijo Ognjišče, zdaj zaseda položaj odgovornega urednika STA. Priznava, da se Slovenija s tujino težko primerja, saj so razlike astronomske, a vendar mora izpolnjevati enake naloge. Poudaril je, da je zelo pomembna pluralnost medijev, kar omogoča pokrivanje lokalnih tem, ki jih nacionalni mediji pogosto spregledajo. O pritiskih pa je dejal: »Ena od oblik pritiskov je diskreditacija medijev, ki ima zelo dolgoročne posledice, ker v bistvu razgrajuje zaupanje v medije s strani javnosti in to navsezadnje tudi zmanjšuje zanimanje mladih za ta poklic in povzroča, da marsikateri izkušen novinar z 20-letnimi izkušnjami zapusti poklic.«

Poslek: Naučili smo se živeti s pritiskom

Danijel Poslek je pet let na čelu Prvega programa Radia Slovenija. Kot odgovorni urednik skrbi za to, da novinarsko delo ohranja objektivnost in kakovost, pri čemer se zaveda pritiska, ki ga izvajata politika in javno mnenje. »Dandanes je zelo v navadi, da se z ljudmi, tudi z novinarji, obračunava preko družbenih omrežij. V času COVID-a je bila ta energija neverjetna. Takrat nisi nič naredil prav. In takrat smo bili vse, samo novinarji ne. Enako se dogaja kdaj tudi preko kakih politikov, ampak tu ne gre za neposredni pritisk. Mogoče si ljudje narobe predstavljajo. Nas, odgovornih urednikov, nihče zjutraj ne pokliče in ne reče, da o čem ne smemo poročati ali pa, kako moramo poročati. Tudi uredniški sestanki ne potekajo na tak način, ampak pogledamo, kaj je v sklopu nabora današnjih dogodkov v javnem interesu. Torej, ne gre za pritiske, drži pa, da jemljemo kot pritisk, če te nekdo dan za dnem, teden za tednom javno blati preko državnih omrežij, preko kanalov, ki so mu na voljo. To čutimo kot pritisk na naše delo. Seveda smo se naučili s tem pritiskom živeti, v zadnjem obdobju so se politiki malenkost umirili, so pa bila obdobja, ko so bili tovrstni pritiski, kar je omenil Aljoša, res strahoviti.«

Trstenjak: Nikoli nismo bili del ene od političnih strank, čeprav se je pokazal ta apetit

Msgr. Franci Trstenjak je nato izpostavil, kako pomembno je, da mediji ohranjajo svoj fokus na pozitivnih vsebinah ter resnici. Njegova želja je, da bi se medijske hiše med seboj bolj povezovale in sodelovale pri oblikovanju vsebin, ki bi bile v interesu širše javnosti. O opredelitvah radia in različnih predsodkih pa je dejal: »Mi nismo nikoli skrivali, da smo na nek način simpatizerji z desnimi političnimi opcijami, te namreč v javnih medijih niso bile tako »gor vzete« kakor leve. To je treba priznati in reči, da je bila gotovo napaka ali pa huda zabloda prejšnjih časov. Zato smo dali mi desnim strankam prostor v naših poročilih, informativni oddaji, raznih pogovorih in tako dalje, da so lahko stranke povedale svoja stališča. Nikoli, ponavljam, nikoli pa nismo bili del ene od političnih strank, čeprav se je v preteklosti pokazal ta apetit. Vedno smo govorili, da je Radio Ognjišče nad politiko. In od začetka do danes smo se tega držali in se bomo tudi prihodnosti, kajti če se z nekom preveč zvežeš, ponavadi potegneš kratko in hudo plačaš.«

 Nikoli, ponavljam, nikoli pa nismo bili del ene od političnih strank, čeprav se je v preteklosti pokazal ta apetit. 

Sogovorniki so v oddaji izrazili željo po uspešnem sodelovanju in ohranjanju visokih standardov novinarstva. Poudarili so, da je ključnega pomena, da se mediji osredotočijo na svoje poslanstvo – obveščanje javnosti o pomembnih temah in ohranjanje etičnih standardov, kar je še posebej pomembno v času, ko se novinarstvo sooča z različnimi pritiski in izzivi, med katerimi je tudi to, da za mlade ta poklic ni več tako privlačen. Študij sam jih še zanima, delo v novinarstvu pa mnogo manj.

Ob koncu smo se ustavili tudi ob jubileju Radia Ognjišče

Aljoša Rehar, STA: »Na Radio Ognjišče oziroma celotno medijsko hišo Ognjišče, me veže ena posebna vez, tako da bom čisto kratek, naj jih radio dočaka vsaj še 30 let, oziroma da se čez 30 let tukaj spet lahko najdemo. Čestitam.«

Danijel Poslek, Radio Slovenija: »Novinarstvo je tudi poslanstvo in to lepo poslanstvo, dobro poslanstvo in postaja, kot je vaša, to svoje poslanstvo opravlja izjemno dobro, opravljate res pomembno družbeno vlogo, zato čestitke. Sam si želim, da jih bo še trikrat 30 in da ta zadeva še živi, preživi in da nadgradi vse, kar ste do zdaj počeli. Tudi skupni projekti, ki smo jih nedavno delali skupaj, kažejo to, kako znamo sobivati in jaz si takšnega prijetnega sobivanja z vami želim še naprej, tako da tudi poslušalkam in poslušalcem, predvsem pa vam, ustvarjalcem, vse dobro še naprej.«

Dr. Valentin Areh: »Jaz bi rekel, da kdor dobro pozna slovensko medijsko krajino, ve, da 30 let ni zanemarljivih, je lep uspeh, tako da vse čestitke vam in ostanite takšni, kakršni ste.«

Franci Trstenjak se je vsem zahvalil za lepe želje, za čestitke ob jubileju: »Nedvomno si pa želim v prihodnosti, da bi medijske hiše bolj sodelovale, da bi iskale skupne poti. Konkretno si želim, da bi z Radiem Slovenija še kaj več skupnega naredili, ne samo prenosa maše ob nedeljah, ampak kdaj kaj vsebinskega, ker mislim, da je lahko to v korist obeh hiš, kajti s tem se lahko nek krog poslušalcev še razširi in pride dobro, lepo sporočilo do vseh.«