Vloga civilne družbe: Sta enakopravnost in demokracija ogroženi?

Pogovor o | 09.11.2024, 08:45 Alen Salihović

V Sloveniji se zadnje čase pojavlja vedno več vprašanj o vlogi in stanju civilne družbe ter njenih odnosih z oblastjo. V posebnem pogovoru so predstavniki različnih civilnih iniciativ osvetlili trenutne razmere, v katerih se nahaja slovenska civilna družba, in izpostavili številne skrbi o stanju demokracije, dvojnih merilih ter cenzuri. V oddaji so sodelovali predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle, predsednica civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus, predsednik Zveze organizacij civilne družbe Slovenije Andrej Grebenc in predstavnik Zbora za republiko Janez Remškar.

Peterle: Naša demokracija ni dokončana

Peterle, eden izmed najvidnejših predstavnikov slovenskega osamosvajanja, je poudaril, da simboli preteklosti, kot je spomenik revolucije na Trgu republike, še vedno močno vplivajo na sedanjost. Meni, da dokler ta spomenik predstavlja slovensko državo, prehoda v sodobno evropsko demokracijo ni mogoče končati. »Slovenija je simbolno, vrednostno, politično in kulturno v zastoju,« je izpostavil Peterle ter dodal, da ima država mešanico starega in novega sistema, ki ovira razvoj demokracije.

Doležal Rus: Brez sidra smo izgubljeni

Predsednica iniciative Prebudimo Slovenijo Doležal Rus je poudarila pomen vrednot in poštenja v civilni družbi. Njihova organizacija, ki deluje že od leta 2011, želi Slovence prebuditi in jih osveščati o pomenu vrednot, domoljubja in krščanske vere. Zaskrbljena je nad trenutno oblastjo, ki po njenem mnenju zapravlja dosežke prejšnje vlade in nas pelje v negotovo prihodnost. Kot je dejala, civilna družba igra pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi, vendar bi si želela večje prisotnosti in podpore medijev. "Brez sidra smo izgubljeni. Identitetno, gospodarsko, kulturno in duhovno," je povedala. 

Grebenc: Civilna družba je premalo povezana

Predsednik Zveze organizacij civilne družbe Slovenije Grebenc pa, je izpostavil težavo fragmentacije civilne družbe, kar po njegovem mnenju onemogoča učinkovitejše sodelovanje in enoten glas pri družbeno pomembnih vprašanjih. Opozoril je, da so mediji tisti, ki določajo, katere teme pridejo v ospredje, s čimer pa je pogosto prizadeta nevladna civilna družba. »Največja civilna organizacija v državi, Gasilska zveza, je redko omenjena, razen ob posameznih dogodkih, kot je gašenje požarov. Civilna družba potrebuje večji medijski prostor in podporo,« je dejal.

Remškar: V Sloveniji je prišlo do politično enobarvne in medijsko podprte civilne družbe

Remškar, ki je v oddaji sodeloval v imenu Zbora za Republiko pa je dejal, da bi civilna družba morala biti pluralna in enakopravna ter imeti pomembno nadzorno funkcijo nad oblastjo. Vendar opozarja, da je prišlo do politično enobarvne in medijsko podprte civilne družbe, ki je sodelovala pri rušenju prejšnje vlade, pri čemer so javni mediji igrali pomembno vlogo. Ocenjuje, da politika še vedno vpliva na RTV Slovenija prek sestave programskega sveta, kjer naj bi bile določene politične sile privilegirane. Kritizira je tudi cenzuro na RTV, posebej prepoved intervjuja z Urško Cankar Soares, ki promovira življenje.

Cenzura v javnih medijih – kam peljejo spremembe?

V zadnjem delu oddaje so o cenzuri spregovorili tudi ostali gostje. Izrazili so zaskrbljenost nad aktualnimi medijskimi politikami in cenzuro, ki po njihovem mnenju ovira demokratičen dialog. Tudi Grebenc je izpostavil primer prepovedi intervjuja z voditeljico Pohoda za življenje na RTV Slovenija. »Sprožili smo javno vprašanje o tej odločitvi, naslovljeno na vodstvo RTV, predsednico države in sindikate, vendar odziva ni bilo,« je pojasnil. Kritičen je bil tudi do kratkih javnih razprav pri sprejemanju zakonodaje, kot je bil zakon o medijih, kjer civilna družba ni imela dovolj časa za obravnavo in podajanje predlogov. Peterle je ob koncu izpostavil, da se demokracija ne more razvijati brez spoštovanja drugih in drugačnih.

Gostje so se strinjali, da bo civilna družba morala najti poti za večjo povezanost in vpliv, da bi lahko izzvala obstoječe strukture ter pripomogla k uresničevanju prave demokracije v Sloveniji.