Težko je napovedati odnos med Trumpom in papežem Frančiškom

Svet | 07.11.2024, 17:59 s. Meta Potočnik

Volitve v ZDA so jasno pokazale ideološko razdeljenost države v ključnih temah kot so vprašanje davkov, podnebnih sprememb, politike do ilegalnega priseljevanja, morebitne deportacije in odnos do splava. Podporniki Donalda Trumpa so njegovo zmago označili za zmago naroda, ki ga skrbi gospodarstvo in se premika v desno. Nasprotniki so izrazili strah, da njegova vrnitev v Belo hišo odpira temno in negotovo obdobje za ameriško demokracijo. Razdeljeni so tudi ameriški katoličani, ki so bili postavljeni pred težko odločitev.

Mnogi glasovali na podlagi finančne situacije

Trump je prejel močno podporo belih katoličanov, ki so predstavljali pomemben del njegove volilne baze. Po anketah je 60 odstotkov belih katoličanov glasovalo za Trumpa, medtem ko so temnopolti in latinoameriški katoličani večinoma glasovali za Kamalo Harris. 58 odstotkov latinoameriških katoličanov in 81 odstotkov temnopoltih katoličanov je tako podprlo Harrisovo. Za katoliške volivce je bilo ključnega pomena gospodarstvo, zato so mnogi glasovali na podlagi svoje finančne situacije in ne glede na stališča cerkvenih voditeljev ali papeža.

Splav ni bilo odločilno vprašanje

Kljub temu, da je Ameriška škofovska konferenca splav označila za "prednostno nalogo" volitev, to za številne katoliške volivce ni bilo odločilno vprašanje. Mnogi so glasovali za Trumpa, čeprav so podpirali dostop do splava v svojih državah. Predsednik Ameriške škofovske konference nadškof Timothy Broglio je v čestitki Trumpu poudaril potrebo po mirnem prehodu oblasti ter sodelovanju za skupno dobro vseh. Poudaril je, da Rimokatoliška Cerkev ni povezana z nobeno politično stranko.

Težko je napovedati odnos med Trumpom in papežem Frančiškom

V svoji kampanji je Trump odločno napovedal nadaljevanje gradnje zidu na meji z Mehiko in ustavitev množičnih nelegalnih migracij v ZDA. Katoliški zagovorniki priseljevanja kot je Dylan Corbett iz Hope Border Institute izražajo zaskrbljenost zaradi napovedi o množični deportaciji, kar je v nasprotju s katoliškim naukom. Težko je napovedati odnos med Trumpom in papežem Frančiškom, za katerega so deportacije nelegalnih priseljencev težak greh. Tu je še vprašanje podnebnih sprememb, saj je Trump že napovedal ustavitev morskih vetrnic, ker meni, da je zeleni prehod velika prevara. Obljubil je, da se bodo ZDA znova umaknile iz Pariškega sporazuma in povečale proizvodnjo fosilnih goriv, proti čemur si papež prizadeva v okrožnici "Laudato Si'".

Vatikan kljub razlikam vidi možnosti za sodelovanje

Kljub napetostim pa bi lahko našla skupno točko pri prizadevanjih za pogajanja o miru v Ukrajini, saj oba izražata željo po končanju vojne, čeprav z različnimi pristopi. Oba sta tudi nasprotnika t.i. "spolne prebujenske ideologije", vendar papež zavzema bolj pastoralni pristop do npr. transspolnih oseb, medtem ko je Trumpova kampanja vključevala problem nastopanja transspolnih športnikov. Odzivi v Vatikanu so bili mešani, od "nerazumevanja" in "šoka" do optimizma, da republikanska predsedniška zmaga odpira nove možnosti za sodelovanje. Kardinal Pietro Parolin je v čestitki Trumpu izrazil želje za globalni mir in obljubil molitev.