Zastave Gruzije | (foto: pexels)
Ukradeni glasovi, ponarejeni izidi?
Svet Helena Križnik
Gruziji so zadnje parlamentarne volitve prinesle precej zmede. Opozicija in predsednica države Salome Zurabišvili ne priznavata izidov, po katerih si je obstoj na oblasti zagotovila stranka Gruzijske sanje. Mednarodni opazovalci so zaznali številne pomanjkljivosti, z Zahoda se zato vrstijo pozivi k neodvisni preiskavi. Da so bile parlamentarne volitve v Gruziji svobodne in demokratične, je medtem ocenil madžarski premier Viktor Orban, ki je obiskal Tbilisi, kjer je podprl aktualno vlado. Ker vzhodna soseda Slovenije trenutno predseduje Svetu Evropske unije, so v Bruslju že hiteli pojasnjevat, da Orban tam ni predstavljal stališč sedemindvajseterice.
Stranka Gruzijske sanje, ki državo vodi že od leta 2012, je prejela 54 odstotkov podpore, kar pomeni, da bo imela v parlamentu ugodno večino, če bodo trenutni izidi obveljali. »Vaš glas je bil ukraden. Skušajo ukrasti tudi vašo prihodnost. Ampak nihče nima te pravice in tega ne boste dopustili,« je Gruzijcem sporočila predsednica države Salome Zurabišvili, ki je z aktualno vlado redno na nasprotnih političnih bregovih. Na ponarejene izide je opozorila tudi sicer razdrobljena opozicija, ki ji je uspelo osvojiti dobrih 37 odstotkov glasov. »Če bodo izidi obveljali, potem so to verjetno za nekaj časa zadnje parlamentarne volitve v Gruziji, na katerih je opozicija prejela relativno spodobno podporo,« je ugotavljal politični analitik dr. Aleš Maver.
Spremljali smo tipične volitve postsovjetskega prostora
»Temeljno vprašanje je, ali gre res za to, da niti število oddanih glasov za posamezne liste ne ustreza tistemu, kar je bilo oddano v resnici, ali pa je to zgolj izid dejstva, da so bile Gruzijske sanje že tri mandate zapored na oblasti in so uporabile vsa sredstva pritiska v času predvolilne kampanje in morda tudi na samih volitvah,« je opozoril dr. Maver.
Po njegovih besedah smo spremljali tipične volitve, kot jih s postsovjetskega prostora poznamo že od devetdesetih let naprej. Ocenimo jih lahko tudi kot sorazmeren uspeh prizadevanj Rusije, da pokaže, kako veliko moč ima še vedno v svoji soseščini. Dr. Maver je še dodal, da skupina vplivnih ljudi okoli stranke Gruzijske sanje vse bolj postaja del tako imenovane avtokratske internacionale, katere središče je režim Vladimirja Putina. »Tako se mi zdi, da bo ruski vpliv v prihodnje še naraščal.«
Viktor Orban igra nevarno igro
Dr. Maver ne razume povolilne poti madžarskega premierja Viktorja Orbana v Gruzijo. »Bojim se, da Orban igra nevarno igro, ki bo le okrepila po eni strani gruzijsko vladajočo stranko, po drugi strani pa Putinov režim, ter ju opogumila za nadaljevanje buldožerskega prevzemanja javnih ustanov.« Orban je v Tbilisiju med drugim pripomnil, da bi bile parlamentarne volitve v Gruziji za Bruselj demokratične, če bi na njih zmagali liberalci. »Veliko se govori o tem v zadnjih dneh in tudi Orban je svoj obisk opravičil z besedami, da sta režim v Gruziji in vladajoča stranka nacionalno-konzervativna in krščanska. Tu smo pred podobnim problemom kot pri ocenjevanju Putinove stranke, Putinovega režima v Rusiji. Tudi Putin se zadnja leta intenzivno prikazuje kot varuh krščanskih vrednot in ruskega pravoslavja. Vendar je tako kot v Rusiji tudi v Gruziji treba pogledati, kaj je v ozadju,« je poudaril dr. Maver. Pojasnil je, da imamo opravka z izrazitim sovjetoidnim režimom, ki zaradi svojih temeljev, ki so v boljševizmu, ki je bil do vere izrazito sovražen, s krščanstvom nima nič skupnega, tudi če na zunaj podpira Pravoslavno cerkev in vzklika krščanske parole. »Žal Orban tega ne razume ali noče razumeti. Ali pa tudi on izkorišča sklicevanje na krščanstvo, da bi podaljšal svojo oblast.«
Bo Gruzija še nadaljevala korake proti Evropski uniji?
Dr. Mavru se zdi, da je prihodnje članstvo Gruzije v Evropski uniji pod vprašajem, čeprav bo nova stara vlada še nekaj časa poskušal sedeti na dveh stolih. »Če bodo obveljali trenutni izidi, bo prihodnjih nekaj let retorika na zunaj še vedno proevropska, vmes bo potekalo intenzivno prevzemanje ustanov in počasno izrinjanje opozicije iz vseh por javnega življenja. Ko bo dejansko prišlo do tega, da bi Gruzija morala nadaljevati z integracijo v Evropsko unijo, pa si bo oblast premislila, saj nima zaradi svoje sovjetoidne usmerjenosti nikakršnega interesa, da bi dejansko vstopila v Evropsko unijo, kjer bi vendarle bila pod vsaj delnim nadzorom,« je menil dr. Maver.
