Nobelova nagrada | (foto: STA/DPA)
Nagrada za vse preživele, ki gojijo upanje in prizadevanja za mir
Svet Marcel Krek
Dobitnica letošnje Nobelove nagrade za mir je Nihon Hidankyo – japonska organizacija za mir, ki združuje preživele v ameriških jedrskih bombnih napadih na Hirošimo in Nagasaki, od katerih bo prihodnje leto minilo natanko 80 let. Po mnenju norveškega Nobelovega odbora, delo organizacije, ki si prizadeva za svet brez jedrske oborožitve, priča o tem, da se tovrstnega orožja ne sme nikoli več uporabiti.
Preživeli v jedrskih napadih so hibakuši
Prvo atomsko bombo z imenom »Mali deček« je ameriški bombnik na Hirošimo odvrgel 6. avgusta leta 1945, zgolj tri dni pozneje pa je še ena bomba, imenovana »Debelinko,« razdejala še Nagasaki, kar je privedlo do posledične kapitulacije Japonske in konca druge svetovne vojne tudi na Pacifiku. Jedrski eksploziji sta v trenutku skupaj izbrisali več kot 100 tisoč življenj, več sto tisoč Japoncev pa je za posledicami sevanja trpelo in umiralo še desetletja. Preživele v jedrskih napadih – hibakuše – danes povezuje organizacija Nihon Hidankyo.
Nagrada za vse preživele, ki gojijo upanje in prizadevanja za mir
Predsednik norveškega Nobelovega odbora Jorgen Watne Frydnes: »S podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za mir organizaciji Nihon Hidankyo, želi norveški Nobelov odbor počastiti vse preživele, ki so se kljub fizičnemu trpljenju in bolečim spominom odločili, da bodo svojo dragoceno izkušnjo uporabili za gojenje upanja in prizadevanja za mir.«
Če pogledamo razvoj dogodkov in konfliktov po svetu, vidimo, kako pomembno je ohraniti jedrski tabu – normo, da se jedrskega orožja ne sme nikoli več uporabiti.
Pomembno je ohraniti jedrski tabu
Jedrske grožnje in zgodbe hibakuš je Frydnes postavil v kontekst aktualne geopolitične situacije v svetu: »Če pogledamo razvoj dogodkov in konfliktov po svetu, vidimo, kako pomembno je ohraniti jedrski tabu – normo, da se jedrskega orožja ne sme nikoli več uporabiti. Nihon Hidankyo in preživeli v atomskih eksplozijah so v tem kontekstu ključnega pomena. Vse države so odgovorne za neuporabo in te zgodbe so pri tem pomembne.«
Današnje jedrsko orožje ima veliko večjo uničevalno moč
Opozoril je, da jedrske sile posodabljajo in povečujejo svoje arzenale, ter da se na pridobitev atomskega orožja pripravljajo celo nove države, grožnje z uporabo tovrstnega orožja pa da poslušamo tudi v vojnah, ki potekajo v tem trenutku. »Današnje jedrsko orožje ima veliko večjo uničevalno moč. Ubije lahko na milijone ljudi in katastrofalno prizadene podnebje. Jedrska vojna bi lahko uničila našo civilizacijo, « je posvaril Frydnes.
Podelitev nagrade za mir bo v skladu s tradicijo v Oslu 10. decembra – na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896, medtem ko bodo ostale Nobelove nagrade podelili v Stockholmu.
