V organizaciji Združenja kmečkih sirarjev je včeraj na Brdu pri Kranju potekal četrti Festival slovenskih sirov. Tokrat se je na dogodku, ki poteka vsako drugo leto, predstavilo 24 kmečkih sirarjev iz cele Slovenije in dve večji sirarni. Poudarek letošnjega festivala je bilo na mladih prevzemnikih sirarskih kmetij.
Nova delovna mesta, izboljšanje položaja kmeta
Na otvoritvi festivala je spregovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je dopolnilne dejavnosti na kmetijah označil kot pomembne, saj prispevajo k odpiranju novih delovnih mest, k izboljšanju položaja kmeta ter poseljenosti podeželja.
»Vsekakor pa se je pomembno zavedati, da visokokakovostni, tako tradicionalni siri kot tudi izvirni novejši in prehranski izdelki odpirajo nove priložnosti za krepitev podobe države, ki so tako mnogokrat tudi ključni razlog, da se turisti ustavijo prav pri nas.«
Lotriča navdušujejo zgodbe mladih prevzemnikov kmetij, ki se za to odločijo kljub vsem velikim izzivom, kakršne so podnebne spremembe ali zakonodajne zahteve. V zadnjem desetletju je sicer vedno več mladih prevzemnikov mlečnih kmetij, ki se odločijo za predelavo mleka. Nekateri na novo začnejo s predelavo sira tudi v okolju, kjer sirarstvo ni tradicija, »številni pa v sirarni, ki so jo postavili že njihovi starši, uvajajo novosti, kot so nove vrste sirov in novi načini trženja.«
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je izpostavila, da mladi sirarji prinašajo inovativnost in svežino v ta poklic, ki je poln priložnosti, a tudi izzivov. Med njimi so pomanjkanje mladih in delovne sile, vedno večji pritiski na kakovost, skrb za živali, delo na polju ter nenehno prilagajanje vsem ukrepov, trendom in zahtevam potrošnikov.
»Ampak prav v teh izzivih se skriva moč naše mlade generacije. So iznajdljivi, drzni in neustrašni. Zaupajo svojim koreninam, a se ne bojijo spreminjati sveta okoli sebe. Danes smo tukaj, da jim damo priznanje in podporo. Potrebujemo mlade sirarje, da nadaljujejo to čudovito tradicijo, da ustvarijo nove zgodbe, ki bodo nosile vonj po naši zemlji, svežino naših pašnikov in toplino slovenskih rok. Brez njihovega poguma in ustvarjalnosti težko predstavlja prihodnost slovenskega kmetijstva.«
Potrebujemo mlade sirarje, da nadaljujejo to čudovito tradicijo, da ustvarijo nove zgodbe, ki bodo nosile vonj po naši zemlji, svežino naših pašnikov in toplino slovenskih rok.
Mlada sirarka Eva Vrevc Jenko s kmetije Pr Matevž pa opozarja, da morajo mladi nujno poiskati takšne načine kmetovanja, da javnost prepozna butičnost slovenskih pridelkov iz izdelkov ter je zanje tudi pripravljena primerno plačati. Svetla stran delovnega mesta na kmetiji je, da družina živi in dela skupaj, velika težava pa, da ni dovolj šolanega kadra, ki bi se lahko zaposlil na kmetiji bodisi kot stalna delovna sila bodisi kot sezonska pomoč.
Lotrič je zagotovil, da se v državnem svetu zavedajo, da so prav mladi prevzemniki kmetij tisti, ki so prihodnost slovenskega kmetijstva in oskrbe z doma pridelano zdravo ekološko hrano. Pomembno pa je, da njihovim težavam prisluhnejo tudi drugi odločevalci. Ob tem je Lotrič pohvalil delo združenja, ki že več kot 25 let dela v smeri dvigovanja ravni znanja in mlečnih izdelkov s kmetij ter njihove kakovosti.
Lansko praznovanje 25. obletnice delovanja združenja so zaključili s podelitvijo priznanj. Predsednik združenja Milan Brence pa je izpostavil, da mu je ponedeljkov posvet dal potrditev k dosedanjemu delu. "Sporočilo mladih, ki prevzemajo slovenske kmetije, je bilo namreč tako pronicljivo in jasno, da se ni bati ne za slovenskega kmeta ne za slovenskega sirarja," je dejal.
Obsežnejši reportaži s Festivala slovenskih sirov lahko prisluhnete v nedeljski Kmetijski oddaji.
Na Opčinah so prejšnjo nedeljo pripravili 78. Marijanski shod. Gre za dogodek, ki poveže celoten Kras, saj se pri njem prvič v novem letu zberejo skavti, sodelujejo pevci Zveze cerkvenih pevskih ...
Stična bo v soboto, 19. septembra, znova postala kraj srečanja mladih katoličanov iz vse Slovenije. Letošnja Stična mladih bo pod geslom Vžgi srce v ospredje postavila ljubezen – zadnjo in ...
V Katoliški cerkvi obhajamo praznik rojstva Device Marije, ki ga v Sloveniji poznamo tudi kot mali šmaren oziroma malo mašo. Praznik vzhodno in zahodno cerkveno izročilo obhaja natanko devet ...
Mitja Čander je v pogovoru za oddajo Spoznanje več, predsodek manj spregovoril o kulturni politiki, svojem dosedanjem delu v založbi Beletrina in pritiskih, ki jih je po njegovih besedah doživljal ...
Ob prvih stotih dneh 16. slovenske vlade smo k pogovoru povabili ministrico Suzano Lep Šimenko, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Povedala je, kako se bo zavzela za ...
Slovensko gospodarstvo je v prvem polletju raslo razmeroma hitro, vendar se številna izvozna podjetja še naprej spoprijemajo z visokimi cenami energije, rastočimi stroški dela in vse ostrejšo ...