V organizaciji Združenja kmečkih sirarjev je včeraj na Brdu pri Kranju potekal četrti Festival slovenskih sirov. Tokrat se je na dogodku, ki poteka vsako drugo leto, predstavilo 24 kmečkih sirarjev iz cele Slovenije in dve večji sirarni. Poudarek letošnjega festivala je bilo na mladih prevzemnikih sirarskih kmetij.
Nova delovna mesta, izboljšanje položaja kmeta
Na otvoritvi festivala je spregovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je dopolnilne dejavnosti na kmetijah označil kot pomembne, saj prispevajo k odpiranju novih delovnih mest, k izboljšanju položaja kmeta ter poseljenosti podeželja.
»Vsekakor pa se je pomembno zavedati, da visokokakovostni, tako tradicionalni siri kot tudi izvirni novejši in prehranski izdelki odpirajo nove priložnosti za krepitev podobe države, ki so tako mnogokrat tudi ključni razlog, da se turisti ustavijo prav pri nas.«
Lotriča navdušujejo zgodbe mladih prevzemnikov kmetij, ki se za to odločijo kljub vsem velikim izzivom, kakršne so podnebne spremembe ali zakonodajne zahteve. V zadnjem desetletju je sicer vedno več mladih prevzemnikov mlečnih kmetij, ki se odločijo za predelavo mleka. Nekateri na novo začnejo s predelavo sira tudi v okolju, kjer sirarstvo ni tradicija, »številni pa v sirarni, ki so jo postavili že njihovi starši, uvajajo novosti, kot so nove vrste sirov in novi načini trženja.«
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob je izpostavila, da mladi sirarji prinašajo inovativnost in svežino v ta poklic, ki je poln priložnosti, a tudi izzivov. Med njimi so pomanjkanje mladih in delovne sile, vedno večji pritiski na kakovost, skrb za živali, delo na polju ter nenehno prilagajanje vsem ukrepov, trendom in zahtevam potrošnikov.
»Ampak prav v teh izzivih se skriva moč naše mlade generacije. So iznajdljivi, drzni in neustrašni. Zaupajo svojim koreninam, a se ne bojijo spreminjati sveta okoli sebe. Danes smo tukaj, da jim damo priznanje in podporo. Potrebujemo mlade sirarje, da nadaljujejo to čudovito tradicijo, da ustvarijo nove zgodbe, ki bodo nosile vonj po naši zemlji, svežino naših pašnikov in toplino slovenskih rok. Brez njihovega poguma in ustvarjalnosti težko predstavlja prihodnost slovenskega kmetijstva.«
Potrebujemo mlade sirarje, da nadaljujejo to čudovito tradicijo, da ustvarijo nove zgodbe, ki bodo nosile vonj po naši zemlji, svežino naših pašnikov in toplino slovenskih rok.
Mlada sirarka Eva Vrevc Jenko s kmetije Pr Matevž pa opozarja, da morajo mladi nujno poiskati takšne načine kmetovanja, da javnost prepozna butičnost slovenskih pridelkov iz izdelkov ter je zanje tudi pripravljena primerno plačati. Svetla stran delovnega mesta na kmetiji je, da družina živi in dela skupaj, velika težava pa, da ni dovolj šolanega kadra, ki bi se lahko zaposlil na kmetiji bodisi kot stalna delovna sila bodisi kot sezonska pomoč.
Lotrič je zagotovil, da se v državnem svetu zavedajo, da so prav mladi prevzemniki kmetij tisti, ki so prihodnost slovenskega kmetijstva in oskrbe z doma pridelano zdravo ekološko hrano. Pomembno pa je, da njihovim težavam prisluhnejo tudi drugi odločevalci. Ob tem je Lotrič pohvalil delo združenja, ki že več kot 25 let dela v smeri dvigovanja ravni znanja in mlečnih izdelkov s kmetij ter njihove kakovosti.
Lansko praznovanje 25. obletnice delovanja združenja so zaključili s podelitvijo priznanj. Predsednik združenja Milan Brence pa je izpostavil, da mu je ponedeljkov posvet dal potrditev k dosedanjemu delu. "Sporočilo mladih, ki prevzemajo slovenske kmetije, je bilo namreč tako pronicljivo in jasno, da se ni bati ne za slovenskega kmeta ne za slovenskega sirarja," je dejal.
Obsežnejši reportaži s Festivala slovenskih sirov lahko prisluhnete v nedeljski Kmetijski oddaji.
Tudi iz Škofije Koper so sporočili premestitve duhovnikov. Ob tem je škof Peter Štumpf poudaril, da premestitve niso zgolj administrativne odločitve, ampak pomembni duhovni dogodki, ki vplivajo na ...
V teh dneh so bogoslovci celjske škofije skupaj z bogoslovcem soboške škofije na redni letni refleksiji s svojima škofoma in vzgojitelji, piše na spletni strani škofije Celje.
Papež Leon XIV., ki julijske dneve preživlja v poletni apostolski palači v Castelgandólfu, je danes kosil s približno dvesto revnimi, za katere skrbi rimska škofija, med njimi je bilo 35 otrok. ...
Slovensko zdravstvo potrebuje boljšo organizacijo, manj ideoloških delitev in več sodelovanja med stroko ter odločevalci. To je bilo osrednje sporočilo okrogle mize »Zdravje – skupna vrednota ...
Svetovni slovenski kongres je s slovesno akademijo obeležil 35-letnico delovanja. Večer na Gradu Fužine v Ljubljani je bil prepleten s spomini in pogledom v prihodnost te pomembne organizacije, ki ...
V julijski oddaji iz cikla Med korenine vere se podajamo v zaključek Peteroknjižja – odprli bomo Peto Mojzesovo knjigo. Potem ko smo z Izraelci prepotovali puščavo, se zdaj s škofom dr. Jurijem ...
