Praznik središča naše vere

04. 06. 2026, 00:41 Marjana Debevec Katoliška cerkev

Obhajamo praznik sv. Rešnjega telesa in krvi. Na ta dan se spominjamo Jezusove resnične navzočnosti v zakramentu evharistije, ki je središče krščanske vere. Na ta praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležimo bogoslužja.

Papež Leon XIV. je pri sredini avdienci spomnil na zunanji izraz današnjega praznika, ki ga predstavljajo procesije.

»V evharistiji zremo Jezusa, kruha, ki je bil prelomljen in darovan za vsakega od nas. Izraz ljudske evharistične pobožnosti so procesije s Presvetim zakramentom, ki potekajo po ulicah številnih krajev; v tej luči vas spodbujam, da ohranite to lepo obliko javnega pričevanja vere.«

Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi, ki ga v ljudskem izročilu imenujemo telovo, je eden najpomembnejših praznikov bogoslužnega leta. Z njim se Katoliška Cerkev z zahvalo spominja velikega daru evharistije in slovesno izpoveduje vero, da je v njej pod podobama kruha in vina resnično navzoč Jezus Kristus.

Evharistija je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih.

Datum praznika

Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na veliko noč: obhajamo ga v četrtek po nedelji Svete Trojice, to je drugi četrtek po binkoštih. Je zapovedan praznik in eden redkih, ki ne pade na nedeljo, zato se verniki na ta dan udeležijo svete maše.

Ponekod so v navadi slovesne procesije z Najsvetejšim, s katerimi verniki tudi navzven izpričajo svojo vero.

Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so vključeni v župnijsko katehezo, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu svetemu obhajilu navadno pristopijo v tretjem razredu osnovne šole.

Kje se hrani Jezusovo telo?

Posvečene hostije se shranjujejo v ciboriju, posamezno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Shranjevanje izpričuje Gospodovo trajno navzočnost v zakramentalni obliki in omogoča čaščenje Najsvetejšega.

Duhovniki monštranco izpostavljajo v čaščenje ob posebnih priložnostih; ob veliki noči in na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in v njihovi okolici.

Marsikje postavijo začasne kapelice ali oltarje (tradicionalno štiri), mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem javno izpovedo svojo vero.

Evharistija kot prava navzočnost Jezusa Kristusa med nami

Resnična, stvarna in bistvena navzočnost. Cerkev veruje, da je v evharistiji Jezus Kristus navzoč na edinstven in neprimerljiv način – resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. Navzoč je torej ves Kristus, Bog in človek.

Spremenjenje bistva. To navzočnost Cerkev pojasnjuje z naukom o spremenjenju bistva (transsubstanciacija): z besedami posvetitve in po delovanju Svetega Duha se vse bistvo kruha spremeni v bistvo Kristusovega telesa in vse bistvo vina v bistvo njegove krvi, medtem ko čutno zaznavni podobi kruha in vina ostaneta nespremenjeni.

Celostnost navzočnosti. Kristus je cel in nedeljen navzoč pod vsako od obeh podob in v vsakem njunem delu, tako da lomljenje kruha Kristusa ne razdeli.

Govor o kruhu življenja. Sam Jezus je ta dar napovedal v Kafarnaumu, ko je o sebi dejal, da je živi kruh, ki je prišel iz nebes, in da je njegovo meso resnična jed ter njegova kri resnična pijača.

Pri zadnji večerji je nato svoje besede izrekel brez prispodobe: »To je moje telo.« Cerkev jih je od apostolskih časov – v luči tega govora in v zvestobi izročilu – vselej razumela v dobesednem, ne le v prispodobnem pomenu.

Trajna navzočnost in čaščenje. Kristusova navzočnost ne traja le v trenutku obhajanja, temveč dokler obstajata evharistični podobi. Zato Cerkev posvečene hostije shranjuje v tabernaklju, jih izpostavlja v monštranci in moli pred njimi.

Iz te vere izvirajo evharistično čaščenje, izpostavljanje Najsvetejšega in telovske procesije, s katerimi verniki javno izpovedo, da je Kristus resnično med nami.