Nataša Ličen med poslušalci | (foto: Rok Mihevc)
Nasmeh se razleze čez obraz ob dobrotljivosti prijateljev
Radijski utrip | Nataša Ličen
Globoko v noči razmišljam o drugem dnevu radijskega kolesarjenja.
Misli se ob pestrem prepletu doživetega nikakor ne unesejo in se bodo gotovo ob kdo ve koliko premlevanjih zarezale še globoko v odmerjen čas za spanec. Za seboj imam že dve bolj kot ne pretrgani noči, a adrenalin se očitno tudi v tretji še ne bo umiril.
Kako le, ob podoživljanju mnogih srečanj s poslušalci in prijatelji. Z nekaterimi smo se videli prvič na štiri oči, vmes pa je bilo nekaj tudi takšnih, ko smo si že od prej poznani po dolgih letih, desetletju ali več od zadnjega stika, znova segli v roke.
Nasmeh se razleze čez obraz ob dobrotljivosti poslušalcev in prijateljev, njihovi neizmerljivi gostoljubnosti in zanimanju za nas in za radio nasploh.
Tovrstna srečevanja so opomnik vzajemne povezanosti ustvarjalcev in poslušalcev radijskega programa. Koliko ljudem osmišljamo dneve.
Prenekateri rečejo, da bi brez Radia Ognjišče težko. Da so jim naši radijski glasovi kot prijatelji.
Z njimi smo, včasih edini v preizkušnjah, ob vsemogočih izzivih, ki jih prinaša življenje.
Florijan blizu Šoštanja nas je varoval v nevihtni noči, na koncu dneva pa v Celju pozdravil Jožef, vmes več Martinov in seveda vsakič - če ne v glavnem, pa v stranskem oltarju, Marija.
Prav poti do ljudi so mi kazale nekatere še nepoznane krajinske vedute moje domovine. Dežju smo se dobro umikali, so pa oblaki ravno prav senčili pogled, da je bil ta še mehkejši ob naboru več zame zagotovo nepozabnih razgledov na današnji poti.
