Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tanja DominkoTanja Dominko
Janez Juhant (foto: Rok Mihevc)
Janez Juhant | (foto: Rok Mihevc)

Če že v prvem koraku ne omogočaš odgovornega ravnanja, bo vsak korak težji

Spoznanje več Rok Mihevc

Romska problematika je osrednja tema letošnjega poletja in zdi se, da se politika pri tem igra slepe miši. Prelaga odgovornost in ustvarja vtis, da so vsega krive občine. O tej pereči temi smo govorili tudi v zadnji oddaji Spoznanje več, predsodek manj z dr. Janezom Juhantom.

Ljudi je treba spodbujati k odgovornosti

Tudi pri teh vprašanjih se kaže, da je pomembno, da so pristojnosti pri ljudeh, ki stvari poznajo in so za to tudi odgovorni, je uvodoma dejal Juhant. Ključno vprašanje pri tej problematiki je, da je treba ljudi spodbujati k odgovornosti. »Tudi tukaj pri Romih gre za to, mislim, da je pri nas to še vedno določena hipoteka iz polpreteklosti, da se pusti in se prelaga drug na drugega. Vendar, ko gre za take stvari, je potrebno, da ljudje, ki dobijo določen denar, za ta denar odgovarjajo in ga ustrezno porabljajo. Tudi Romi imajo dolžnost, da če prejemajo socialno podporo, da od nje tudi živijo in se temu primerno tudi korektno obnašajo, pošiljajo otroke v šolo in omogočajo, da se normalno obnašajo.«

Odgovorno obnašanje se začne pri vrhu politike

Če človeku nekaj daš z določenim namenom, je potem on tudi dolžan, da tisti namen izpolni, da ta namen uporabi in se temu primerno tudi obnaša, meni Juhant in doda, da prihaja do težav, ker se ne ve, kdo pije in kdo plača. »Zadeve so hitro rešljive. Če odgovorno delajo, imajo podporo, če ne delajo odgovorno, so potem na cesti. Tudi pri nas se to da narediti, ne samo v teh primerih, gre za to, da se bolj odgovorno obnašamo. Ta se mora začeti pri vrhu politike in drugih nivojih, v teh primerih so nekateri dobro izpostavili, da je treba to problematiko reševati tako, da se ljudi pokliče k odgovornosti, da se jih pri tem podpira in da bodo potem odgovorno uporabljali sredstva, ki jim jih nudi država.«

Več je vredno, da dobiš socialno podporo

Juhant spomni na miselnost, ki da je tudi del polpreteklosti, da je nekako več vredno, da dobiš socialno podporo, čeprav bi lahko sam zaslužil denar. »Po eni strani iščemo ljudi, da bi delali, po drugi strani mečemo socialne podpore tistim, ki nič ne delajo. To je zadeva, ki je v trenutni vladi dobila pomembne razsežnosti. Gre za korenite spremembe, ljudje, ki v nevladnih organizacijah in celo v razvojnih raziskovalnih ustanovah porabljajo denar za stvari, ki niso koristne našemu nacionalnemu napredku in potrebam ljudi. Ampak pač zato, ker se nekdo s tem ukvarja.«

 Vemo iz vzgoje, da če že v prvem koraku otroku ne omogočaš odgovornega ravnanja, potem boš vsak korak to težje izpeljal. 

Odvzem socialne podpore, če se otroci ne šolajo?

Kako odgovarja na vprašanje, ali podpira pogoj, da če se otroci ne šolajo, se jim socialna podpora vzame? »Mislim, da tu ni nobenega problema, vsak pameten človek bi rekel, da je to normalno in upravičeno, kajti če ljudje dobijo določeno podporo, se pričakuje, da se bodo odgovorno obnašali, da se izobražujejo. Taki pogoji so čisto normalni socialni pogoji in omogočajo odgovorno ravnanje ljudi, v tem primeru Romov.«

Če v prvem koraku ne omogočaš odgovornega ravnanja, bo vsak korak težji

O tem, da se nekateri Romov celo bojijo, pa takole: »To je zapleteno vprašanje. Do tega prihaja tudi zato, ker ne naredimo prvega koraka. Vemo iz vzgoje, da če že v prvem koraku otroku ne omogočaš odgovornega ravnanja, potem boš vsak korak to težje izpeljal. Če prihaja do takšnih izpadov, potem je zadevo težko uravnavati. Je pa potrebno enkrat ta gordijski vozel presekati in zadeve postaviti na temelje, po katerih se bodo bolj odgovorno uravnavale.«

Celotnemu posnetku oddaje z dr. Janezom Juhantom lahko prisluhnete v avdio arhivu.

Spoznanje več

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Pieta (photo: splet) Pieta (photo: splet)

    Dan žalujočih – da ne bodo ostali prezrti

    Danes obhajamo praznik Žalostne Matere Božje, Marije, ki je žalovala za svojim sinom Jezusom in je zato blizu vsem, ki doživljajo bolečino izgube. V Katoliški cerkvi v Sloveniji je 15. september ...

    Avdio player - naslovnica