Kajzer o Golobovem pozivu in tolčenju po pultu ...

Svet | 01.10.2024, 09:39 Petra Stopar

Slovenija je s 30. septembrom sklenila svoje enomesečno predsedovanje najvišjemu svetovnemu varnostnemu organu – Varnostnemu svetu Združenih narodov. Najbolj intenziven je bil pretekli teden, ko se je v New Yorku začelo zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Zunanja ministrica Tanja Fajon predsedovanje ocenjuje kot uspešno, diplomat in nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA Tone Kajzer pa meni, da bi lahko Slovenija naredila bistveno več.

Golob o pozivu Izraelu kot pozivu prijatelju

Med drugim močno odmeva nastop premierja Roberta Goloba kot prvega govorca na splošni razpravi voditeljev na Generalni skupščini, ko se je dotaknil tudi konflikta na Bližnjem vzhodu. V sklepnih besedah se je obrnil neposredno na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in ga pozval, naj takoj konča vojno v Gazi. »Izraelski vladi želim jasno povedati - ustavite prelivanje krvi, ustavite trpljenje, pripeljite talce domov in končajte okupacijo. Gospod Netanjahu, ustavite to vojno takoj,« je dejal in pri tem večkrat udaril po govorniškem pultu, v dvorani pa se je razlegel aplavz. V čustvenem govoru se je dotaknil tudi nekaterih drugih perečih vprašanj današnjega časa in se osredotočil na mir in varnost v mednarodni skupnosti, reformo Varnostnega sveta, podnebno krizo in človečnost.

Izraelski premier Netanjahu je po drugi strani v svojem govoru poudaril, da Izrael »zmaguje« in da se »vojna lahko konča takoj, vse, kar se mora zgoditi, je, da se Hamas preda, odloži orožje in izpusti vse talce«.

Golob je v kasnejšem pogovoru s slovenskimi dopisniki na sedežu OZN izrazil zadovoljstvo z dosežki Slovenije med tednom splošne razprave svetovnih voditeljev. Na vprašanje STA, zakaj k miru ni pozval druge strani, na primer Hamasa in Hezbolaha, je odgovoril, da je za to več razlogov. Najprej je Netanjahuja naslavljal zato, ker je vedel, da bo govoril kmalu za njim in da je v dvorani. Kot drugo, »je danes popolnoma jasno, kdo ima v rokah škarje in platno in kdo je tisti, ki lahko zaključi z vojaškimi operacijami«. Dodal je tudi, da Slovenija že od vse od 7. oktobra jasno obsoja Hamas, ki ga je razglasila za teroristično organizacijo, ter da ne razume, »zakaj bi v Združenih narodih pozival teroriste k čemur koli«. Spomnil je na besede predsednice Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjane Spoljarić Egger v Varnostnem svetu na zasedanju, ki ga je organizirala Slovenija. »Dejala je, naj pokličemo naše prijatelje in zaveznike in od njih zahtevajmo konec vojne. Tako lahko vzamete tudi moj poziv,« je navedel.

Janša z opravičilom zaveznikom in družinam talcev

Prvak SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X zapisal, da bi morala biti Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov iskrena in nepristranska pogajalka za vrnitev talcev, izkoreninjenje terorizma in dosego trajnega miru, a se je na žalost slovenska vlada postavila na stran Hamasa. Janša se je ob tem še opravičil vsem zaveznikom v Evropski uniji, Natu, Izraelu in družinam talcev, ki jih je lani ob napadu na Izrael zajel Hamas.

Po besedah kariernega diplomata in nekdanjega veleposlanika RS v ZDA Toneta Kajzerja bi pričakovali, da Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta med predsedovanjem »deluje umirjeno in povezovalno ter skuša - seveda ne preko pozivov v javnosti in teatralnega nastopanja, ampak vendarle z nekim umirjenim delovanjem in iskanjem nekega konsenza priti do neke rešitve«. Kajzer, tudi predsednik odbora za zunanje zadeve pri Strokovnem svetu SDS, meni, da gre pri vojni v Gazi za izjemno zapleteno vprašanje: »Vemo, da se zdaj ta situacija oziroma ta konflikt, ki se je začel z brutalnim terorističnim napadom na Izrael lanskega oktobra, nadaljuje z eskalacijo, prihaja do napadov na Izrael. In po mojih pogovorih z diplomatskimi kolegi, predvsem iz držav članic Evropske unije – moramo se zavedati, da smo vendarle članica EU in da nas povezujejo skupne vrednote – sem med vrsticami zaznal skrb, kaj se dogaja s Slovenijo, ker večina mojih sogovornikov ocenjuje, da takšno ravnanje seveda ne bo pripomoglo k rešitvi, hkrati pa nas na nek način oddaljuje tudi od vrednot, ki bi jih pač kot nek nepristranski arbiter morali zastopati v Varnostnem svetu. Kar lahko rečem, je, da je to zaskrbljujoče in nikakor ne vpliva pozitivno na rešitev te izjemno zapletene situacije, še manj pa na verodostojnost Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta OZN«.

Govor predsednika vlade daje vtis, da si bodo to predsedovanje bolj zapomnili kot neko aktivistično delovanje Slovenije, ki ga nikakor ne morem pozitivno oceniti.

Kajzer: Lahko bi naredili bistveno več

Na vprašanje, kako ocenjuje predsedovanje Slovenije Varnostnemu svetu, pa je v pogovoru za naš radio še odgovoril: »Varnostni svet je telo, ki ima po definiciji, po temeljni listini Združenih narodov, mandat, da – prvič – skuša delovati preventivno, drugič pa, da v primeru, ko pride do konfliktov, do nekih sporov in nerešljivih situacij, skuša pomagati. Imamo 15 nestalnih članic in vemo, da je Slovenija v bistvu dobila eno veliko zaupanje, kandidatura je bila, kot veste, vložena še v času prejšnje slovenske vlade in mi smo bili izvoljeni iz te tako imenovane vzhodnoevropske skupine, seveda s polno podporo vseh držav članic EU in držav demokratičnega bloka, če lahko temu tako rečem. Vsaj jaz sem pričakoval, da bo Slovenija vendarle delovala iz tega vrednostnega okvirja, da bo iskala neke možne rešitve za izjemno zapletene konflikte, ki se dogajajo globalno gledano. Tega ni bilo zaznati. Govor predsednika vlade pa dejansko daje vtis, da si bodo to predsedovanje bolj zapomnili kot neko aktivistično delovanje Slovenije, ki ga nikakor ne morem pozitivno oceniti. Skratka, mislim, da bi lahko naredili bistveno več, na bistveno bolj umirjen način, če se blago izrazim.«

Ministrica Fajon: Slovenijo smo postavili na zemljevid tistih, ki rešujejo ugled Zahoda 

Zunanja ministrica Tanja Fajon je medtem ocenila, da je bilo slovensko predsedovanje uspešno, da je Slovenija izjemno dobro opravila svojo vlogo, kar so priznale tudi tuje delegacije. »Na eni strani smo bili deležni pohval zaradi operativnosti, iznajdljivosti in učinkovitosti, na drugi strani pa zaradi izjemno načelnih stališč, kar nam je povedal tudi sam generalni sekretar ZN Antonio Gutteres,« je dejala. Dodala je: »V svetu, kjer so dvojni standardi rak rana mednarodnih odnosov, smo Slovenijo postavili na zemljevid tistih, ki rešujejo ugled Zahoda. Zahvale gredo predvsem slovenski ekipi diplomatov v New Yorku, pa tudi vsem diplomatom na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki so del tega projekta. Ponosna sem na našo državo, ki je ponovno pokazala, da imajo lahko tudi majhne države domet velikih.«

Pred koncem mandata nestalne članice za obdobje 2024-2025 bo Slovenija Varnostni svet vodila še decembra naslednje leto.