Papež med študenti | (foto: Dicastero per la Comunicazione)
Papež študentom: Bodite iskalci in priče resnice!
Papež in Sveti sedež | 29.09.2024, 10:03 Uredništvo Radia Ognjišče Vatican News
Krščanstvo in ekologija, vloga ženske v Cerkvi ter kako, zakaj in za koga študirati, so bile glavne iztočnice govora papeža Frančiška študentom Katoliške univerze Louvain. Ta bo prihodnje leto praznovala 600 let delovanja in je najstarejša katoliška univerza na svetu. Papež se je v govoru univerzitetni skupnosti oprl na nekatere tematike, omenjene v pismu, ki je bilo prebrano med srečanjem. Pismo je sad skupnega dela profesorjev, mladih raziskovalcev in študentov, ki so razpravljali o okrožnici Laudato si’ in obravnavali pet tem: filozofski in teološki izvor podnebne krize, mesto čustev in zavzetosti, vprašanje neenakosti, mesto žensk ter odnos zmernosti in solidarnosti ob soočanju s podnebno krizo.
»Brez resnice naše življenje izgubi smisel. Študij ima smisel, ko išče resnico, in ko jo išče, razume, da smo ustvarjeni za to, da jo najdemo. Resnica se pušča najti: je prijetna, je na razpolago in je velikodušna. Če se odpovemo skupnemu iskanju resnice, študij postane sredstvo moči in nadzora nad drugimi. Ne služi, ampak nadvladuje. Resnica pa nas osvobaja (prim. Jn 8,32). Hočete svobodo? Bodite iskalci in priče resnice! Prizadevajte si biti verodostojni in dosledni v najpreprostejših vsakodnevnih odločitvah. Tako bo ta univerza vsak dan postajala to, kar želi biti, namreč katoliška univerza,« je dejal papež.
Papež je spregovoril o vlogi ženske v Cerkvi
Po poročanju slovenskega uredništva Vatican News je papež izpostavil nasilje in nepravičnost ter ideološke predsodke. »Zato je treba ponovno odkriti izhodišče: kdo je ženska in kdo je Cerkev. Cerkev je Božje ljudstvo in ne multinacionalno podjetje. Ženska je v Božjem ljudstvu hči, sestra, mati. Tako kot sem jaz sin, brat, oče. To so odnosi, ki izražajo to, da smo ustvarjeni po Božji podobi, kot moški in ženska, skupaj, ne ločeno! Dejansko so ženske in moški osebe in ne posamezniki; od začetka so poklicani, da ljubijo in so ljubljeni. Poklicanost, ki je poslanstvo. Od tod tudi prihaja njihova vloga v družbi in Cerkvi.«
»To, kar je značilno za žensko, kar je ženskost, ni določeno s konsenzom ali ideologijami. Dostojanstvo pa je zagotovljeno z izvornim zakonom, ki ni zapisan na papirju, temveč v telesu. Dostojanstvo je neprecenljiva dobrina, je prvotna lastnost, ki je noben človeški zakon ne more dati ali odvzeti. Izhajajoč iz tega skupnega dostojanstva, krščanska kultura v različnih kontekstih vedno znova razvija poklicanost in poslanstvo moškega in ženske ter njuno vzajemno bivanje drug za drugega, v občestvu. Ne eden proti drugemu, v nasprotnih zahtevah, ampak eden za drugega.«
Sveti oče je izpostavil, da se ženska nahaja v središču odrešenjskega dogodka: »Iz Marijinega “da” pride Bog osebno na svet. Ženska je rodovitno sprejemanje, skrb, življenjska predanost. Odprimo oči za številne vsakodnevne primere ljubezni, od prijateljstva do dela, od študija do družbene in cerkvene odgovornosti, od zakonske zveze do materinstva, do devištva za Božje kraljestvo in služenje.«
