S 1. septembrom vstopamo v Teden vzgoje pod naslovom Romarji upanja. Pripravlja ga Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Letos je namenjen duhovni in molitveni pripravi na prihajajoče jubilejno leto. Upanje je zanje odgovor na lanskoletna vprašanja projekta, ko so opozarjali na stiske in težave, s katerimi se srečujejo učenci ter učitelji v slovenskem vzgojnem izobraževalnem sistemu. Med njih spadajo področja spolne vzgoje in identitete, rasne identitete ter nedotakljivosti človeškega življenja.
V društvu so pripravili novinarsko konferenco in predstavili Teden vzgoje, ki se prične jutri. Pripravili so uporabno gradivo, v katerem je za vsak dan na voljo kratko razmišljanje učitelja ali kateheta na temo upanja.
"Da, v srcu vsakega človeka živi upanje. In vsi se srečujemo, da nas zajamejo občutki strahu, potrtosti, dvoma, ki izpodrinejo zaupanje, vedrino in gotovost. To velja tako za vodstvene in druge delavce, ki občutke strahu, potrtosti in dvoma začutijo pri načrtovanju in udejanjanju šolskega leta, za vse pedagoge, ki se iz leta v leto soočajo z vedno večjimi organizacijskimi, vzgojnimi, moralnimi in tudi življenjskimi vprašanji, kot za vse mlade, otroke, šolarje, dijake in študente, ki vstopajo v vedno bolj razvrednoten svet, brez konkretnih in tehtnih vsebin, pod vplivom vedno bolj silovitih različnih dražljajev iz okolja. Tudi zaradi vsega naštetega vstopamo v to šolsko leto kot romarji upanja. Romarji, ki v skupni hoji z vsemi, s katerimi se srečujemo, prinašamo zaupanje, vedrino in gotovost. Neki ravnatelj osnovne šole, ki ni veren, je nekoč na nekem srečanju izrazil misel, da rad zaposli koga, ki je dejaven v Cerkvi, saj je navadno to zanesljiv človek," je povedal koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Neki ravnatelj osnovne šole, ki ni veren, je nekoč na nekem srečanju izrazil misel, da rad zaposli koga, ki je dejaven v Cerkvi, saj je navadno to zanesljiv človek.
V društvu vedno znova poudarjajo, da je vzgoja predvsem stvar srca in odnosov, kar vpliva tudi na znanje, moralo in vrednote: »Meni, da je šoli, še posebej v našem času pragmatičnega individualizma v Evropi in Ameriki, da naše otroke, dijake in študente, vzgajamo za odnose. To so tisti pristni in osebni, ne digitalni. Prav je, da imamo na voljo umetno inteligenco, ampak ta ne bo nadomestila naših odnosov in srca,« pa je pojasnil ljubljanski škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za šolstvo.
Prepričan je, da človek sam sebi ne zadošča, saj obstaja še nekaj več, kakor človek sam. Zato je znova poudaril potrebo po odkrivanju duhovnega sveta mladim in potrebo po poznavanju religij. »Presežnost presežnega, ki pomeni, da človek zna gledati onstran in preko. Kako to imenuje – osebni Bog, višja sila, Alah ali neka filozofija – pa moramo spoštovati in puščati osebno svobodo. Večkrat smo se na Ministrstvu za šolstvo že pogovarjali, da bi uvedli v šole predmet Religija in etika, ker to potrebujemo za bolje razumevanje in poznavanje drugega, a zaenkrat še ni posluha.«
Ob svojem škofovskem posvečenju v cerkvi Povišanja svetega križa v Črenšovcih je novi soboški škof dr. Janez Kozinc nagovoril vernike z mislijo iz evangelija po Janezu: »Bog je svet tako ljubil, ...
Ob koncu slovesne svete maše v cerkvi Povišanja svetega križa v Črenšovcih je koprski škof Peter Štumpf nagovoril novega soboškega škofa Janeza Kozinca. V pozdravnem nagovoru ga je označil za ...
Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...
Zgodaj zvečer je v župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti med molitvijo slovesnih večernic in vpričo nuncija, drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške ...
Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...
Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.
