S 1. septembrom vstopamo v Teden vzgoje pod naslovom Romarji upanja. Pripravlja ga Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Letos je namenjen duhovni in molitveni pripravi na prihajajoče jubilejno leto. Upanje je zanje odgovor na lanskoletna vprašanja projekta, ko so opozarjali na stiske in težave, s katerimi se srečujejo učenci ter učitelji v slovenskem vzgojnem izobraževalnem sistemu. Med njih spadajo področja spolne vzgoje in identitete, rasne identitete ter nedotakljivosti človeškega življenja.
V društvu so pripravili novinarsko konferenco in predstavili Teden vzgoje, ki se prične jutri. Pripravili so uporabno gradivo, v katerem je za vsak dan na voljo kratko razmišljanje učitelja ali kateheta na temo upanja.
"Da, v srcu vsakega človeka živi upanje. In vsi se srečujemo, da nas zajamejo občutki strahu, potrtosti, dvoma, ki izpodrinejo zaupanje, vedrino in gotovost. To velja tako za vodstvene in druge delavce, ki občutke strahu, potrtosti in dvoma začutijo pri načrtovanju in udejanjanju šolskega leta, za vse pedagoge, ki se iz leta v leto soočajo z vedno večjimi organizacijskimi, vzgojnimi, moralnimi in tudi življenjskimi vprašanji, kot za vse mlade, otroke, šolarje, dijake in študente, ki vstopajo v vedno bolj razvrednoten svet, brez konkretnih in tehtnih vsebin, pod vplivom vedno bolj silovitih različnih dražljajev iz okolja. Tudi zaradi vsega naštetega vstopamo v to šolsko leto kot romarji upanja. Romarji, ki v skupni hoji z vsemi, s katerimi se srečujemo, prinašamo zaupanje, vedrino in gotovost. Neki ravnatelj osnovne šole, ki ni veren, je nekoč na nekem srečanju izrazil misel, da rad zaposli koga, ki je dejaven v Cerkvi, saj je navadno to zanesljiv človek," je povedal koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Neki ravnatelj osnovne šole, ki ni veren, je nekoč na nekem srečanju izrazil misel, da rad zaposli koga, ki je dejaven v Cerkvi, saj je navadno to zanesljiv človek.
V društvu vedno znova poudarjajo, da je vzgoja predvsem stvar srca in odnosov, kar vpliva tudi na znanje, moralo in vrednote: »Meni, da je šoli, še posebej v našem času pragmatičnega individualizma v Evropi in Ameriki, da naše otroke, dijake in študente, vzgajamo za odnose. To so tisti pristni in osebni, ne digitalni. Prav je, da imamo na voljo umetno inteligenco, ampak ta ne bo nadomestila naših odnosov in srca,« pa je pojasnil ljubljanski škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za šolstvo.
Prepričan je, da človek sam sebi ne zadošča, saj obstaja še nekaj več, kakor človek sam. Zato je znova poudaril potrebo po odkrivanju duhovnega sveta mladim in potrebo po poznavanju religij. »Presežnost presežnega, ki pomeni, da človek zna gledati onstran in preko. Kako to imenuje – osebni Bog, višja sila, Alah ali neka filozofija – pa moramo spoštovati in puščati osebno svobodo. Večkrat smo se na Ministrstvu za šolstvo že pogovarjali, da bi uvedli v šole predmet Religija in etika, ker to potrebujemo za bolje razumevanje in poznavanje drugega, a zaenkrat še ni posluha.«
Potem ko so se cene naftnih derivatov prejšnji teden občutno znižale, so se z novim obračunskim obdobjem znova precej zvišale. Glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc pravi, ...
Urad predsednice države se je odzval na vprašanja Radia Ognjišče glede obveščanja medijev po prometni nesreči predsednice republike Nataše Pirc Musar, njenega zdravstvenega stanja ter različnih ...
Razmere v ljubljanskem azilnem domu na Viču so v ospredju politične pozornosti. V zadnjih dneh sta ga obiskala državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler in predsednik ...
Slovensko zdravstvo potrebuje hitro ukrepanje, sodelovanje stroke in politike ter predvsem vrnitev bolnika v središče sistema. Tako je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče in ...
S tem pomenljivim naslovom je Zavod ŽIV!M letos izvedel že peti koncert, ki je pričal o lepoti in dragocenosti vsakega človeškega življenja. Prve tri koncerte smo lahko spremljali v živo, zadnja ...
Vročinski valovi, suša, požari in pomanjkanje vode niso več oddaljeni scenariji. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da se je podnebje, za katerega smo prilagodili mesta, ...