S 1. septembrom vstopamo v Teden vzgoje pod naslovom Romarji upanja. Pripravlja ga Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Letos je namenjen duhovni in molitveni pripravi na prihajajoče jubilejno leto. Upanje je zanje odgovor na lanskoletna vprašanja projekta, ko so opozarjali na stiske in težave, s katerimi se srečujejo učenci ter učitelji v slovenskem vzgojnem izobraževalnem sistemu. Med njih spadajo področja spolne vzgoje in identitete, rasne identitete ter nedotakljivosti človeškega življenja.
V društvu so pripravili novinarsko konferenco in predstavili Teden vzgoje, ki se prične jutri. Pripravili so uporabno gradivo, v katerem je za vsak dan na voljo kratko razmišljanje učitelja ali kateheta na temo upanja.
"Da, v srcu vsakega človeka živi upanje. In vsi se srečujemo, da nas zajamejo občutki strahu, potrtosti, dvoma, ki izpodrinejo zaupanje, vedrino in gotovost. To velja tako za vodstvene in druge delavce, ki občutke strahu, potrtosti in dvoma začutijo pri načrtovanju in udejanjanju šolskega leta, za vse pedagoge, ki se iz leta v leto soočajo z vedno večjimi organizacijskimi, vzgojnimi, moralnimi in tudi življenjskimi vprašanji, kot za vse mlade, otroke, šolarje, dijake in študente, ki vstopajo v vedno bolj razvrednoten svet, brez konkretnih in tehtnih vsebin, pod vplivom vedno bolj silovitih različnih dražljajev iz okolja. Tudi zaradi vsega naštetega vstopamo v to šolsko leto kot romarji upanja. Romarji, ki v skupni hoji z vsemi, s katerimi se srečujemo, prinašamo zaupanje, vedrino in gotovost. Neki ravnatelj osnovne šole, ki ni veren, je nekoč na nekem srečanju izrazil misel, da rad zaposli koga, ki je dejaven v Cerkvi, saj je navadno to zanesljiv človek," je povedal koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Neki ravnatelj osnovne šole, ki ni veren, je nekoč na nekem srečanju izrazil misel, da rad zaposli koga, ki je dejaven v Cerkvi, saj je navadno to zanesljiv človek.
V društvu vedno znova poudarjajo, da je vzgoja predvsem stvar srca in odnosov, kar vpliva tudi na znanje, moralo in vrednote: »Meni, da je šoli, še posebej v našem času pragmatičnega individualizma v Evropi in Ameriki, da naše otroke, dijake in študente, vzgajamo za odnose. To so tisti pristni in osebni, ne digitalni. Prav je, da imamo na voljo umetno inteligenco, ampak ta ne bo nadomestila naših odnosov in srca,« pa je pojasnil ljubljanski škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za šolstvo.
Prepričan je, da človek sam sebi ne zadošča, saj obstaja še nekaj več, kakor človek sam. Zato je znova poudaril potrebo po odkrivanju duhovnega sveta mladim in potrebo po poznavanju religij. »Presežnost presežnega, ki pomeni, da človek zna gledati onstran in preko. Kako to imenuje – osebni Bog, višja sila, Alah ali neka filozofija – pa moramo spoštovati in puščati osebno svobodo. Večkrat smo se na Ministrstvu za šolstvo že pogovarjali, da bi uvedli v šole predmet Religija in etika, ker to potrebujemo za bolje razumevanje in poznavanje drugega, a zaenkrat še ni posluha.«
V središču pridige ob slovesu dolgoletnega urednika Ognjišča msgr. Silvestra Čuka je bila svetopisemska podoba dokončanega teka. Zaslužni koprski škof Jurij Bizjak je v povsem polni koprski ...
Slovenski škofje končujejo obisk ad limina v Rimu. Popoldne se bodo zanj zahvalili z mašo v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, ki se je bodo udeležili tudi slovenski romarji. Dopoldne pa so se ...
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ...
V radijskih oddajah smo z Markom Juhantom sodelovali skoraj dvanajst let. V pogovorih je večinoma odgovarjal na vprašanja, izzive medsebojnih odnosov, poslušalkam in poslušalcem, le redko pa je ...
V oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" je bil gost Jan Macarol, ustvarjalec vsebin, urednik City Magazina Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko ...
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih dneh politiki poslalo vrsto sporočil o tem, kakšno prihodnost si želi, da bo lahko soustvarjalo pogoje za boljši razvoj in kakovost življenja. Lansko leto so se ...