Kitajska bi morala osvojiti kar 2.118 medalj, da bi se izenačila s Slovenijo

Slovenija | 12.08.2024, 14:38 Marcel Krek

Z večernim spektaklom na atletskem stadionu Stade de France, je ugasnil olimpijski plamen, s čimer so se tudi uradno končale olimpijske igre v Parizu. Slovenija, ki je nastopila z največjo odpravo doslej, je z njih odnesla dve zlati in eno srebrno medaljo, pa tudi dve četrti mesti.

Slovenija dvakrat zlata in enkrat srebrna

Judoistka Andreja Leški, športna plezalka Janja Garnbret in jadralec Toni Vodišek, so poskrbeli za to, da Slovenija ostaja na športnem zemljevidu kot država, ki olimpijskih iger brez medalj ne konča, ter kot država, ki je v samem svetovnem vrhu po številu odličij na milijon prebivalcev. Za primerjavo: več kot milijardna Kitajska bi morala v Parizu osvojiti kar 2.118 medalj (toliko jih na igrah ni vseh skupaj), da bi se v tem pogledu izenačila s Slovenijo.

Ob medaljah dveh Koprčanov in Korošice gre izpostaviti še četrti mesti atleta, metalca diska Kristjana Čeha, ki mu je medaljo odnesel predvsem nor finale in moške rokometne reprezentance, ki je dokazala, da se lahko zoperstavi tudi najboljšim reprezentancam sveta. Težko se je sicer znebiti občutka, da so bili v petkovem polfinalu proti Dancem eno škandalozno sodniško odločitev oddaljeni od velikega finala in najmanj srebrne medalje. Sodniški osmoljenec je bil tudi kanuist Benjamin Savšek – zgolj sodniki so namreč videli, da je v finalu zgrešil eno od vratc, sicer bi si po zlatu iz Tokia, okoli vratu obesil še srebro iz Pariza.

Da se v Sloveniji igra zares vrhunska odbojka so še enkrat več s petim mestom po porazu v četrtfinalu, ob premiernem nastopu dokazali naši fantje. S šestima mestoma sta se izkazali ritmična gimnastičarka Jekatarina Vedenejeva in plavalka Neža Klančar.

Kolesarstvo...

Še nekaj slovenskih uvrstitev v deseterico je bilo, osmi je bil na cestni dirki kolesar Jan Tratnik, ki je po odpovedi Tadeja Pogačarja tik pred zdajci in zaradi poškodbe tudi Primoža Rogliča, obranil slovensko kolesarsko čast. Že izpred iger ostaja izjemno grenak priokus, da bi se Pogačar zelo verjetno odločil za nastop v Parizu, če bi se ženski selektor Gorazd Penko odločil v mesto ob Seni vzeti Pogačarjevo zaročenko Urško Žigart, ki je po rezultatih v tej sezoni pravzaprav najboljša slovenska kolesarka.

Sprejem

A pustimo slovenske športne razprtije za kdaj drugič. Naše športne junakinje in junaki si zaslužijo pohvalo in topel sprejem v domovini. Ta bo drevi, ob 20-ih na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Tabela kolajn

Z dvema zlatima in bronasto medaljo se je Slovenija uvrstila na 34. mesto med vsemi državami, ki so iz Pariza prinesle vsaj kakšen kos teh dragocenih kovin. Na tej lestvici so sicer prvo mesto zasedli gostitelji naslednjih iger, Američani. Reprezentanca ZDA je namreč iz mesta ob Seni odnesla kar 126 medalj in sicer 40 zlatih, 44 srebrnih in 42 bronastih. Druga na tej lestvici je Kitajska, tretja Japonska, četrta Avstralija, peta pa domača izbrana vrsta Francije.

Poglejmo še k posameznikom: v Sloveniji so trije največji junaki znani, sicer pa je največ medalj, pet – štiri zlate in eno bronasto – na teh igrah osvojil domači plavalec Leon Marchand. Druga je bila še ena plavalka, Američanka Torri Huske s tremi zlatimi in dvema srebrnima. Tudi tretje mesto v tej kategoriji je ostalo v bazenu, tri zlate ter po eno srebrno in bronasto odličje je namreč osvojila avstralska plavalka Mollie O'Callaghan. Četrto mesto sta si razdelili kanadska plavalka Summer McIntosh ter ameriška superzvezdnica v gimnastiki Simone Biles. Osvojili sta po tri zlate in eno bronasto kolajno.

Večerna slovesnost

Večerni spektakel ob koncu iger sta zaznamovala praznovanje francoske kulturne, arhitekturne in športne dediščine ter predstavitev prihajajočega gostitelja iger, Los Angelesa v Združenih državah Amerike, ki bo najboljše športnike sveta gostil leta 2028. Slovensko zastavo sta na stadion Stade de France prinesla olimpijski podprvak v formuli kite Toni Vodišek in golfistka Pia Babnik.

Končane so torej igre, ki so poskrbele za zvrhano mero razburjenja. Od otvoritvene slovesnosti, ki je poskrbela za precej ogorčenja s tisto, milo rečeno neposrečeno karikaturo Zadnje večerje, pa do poročil o tem, da športniki niso bili zadovoljni s posteljami v olimpijski vasi, ki so bile delno narejene iz kartona. Bolj kot to, pa je udeležence razjezilo dejstvo, da je v organizatorjevi veliki želji po trajnosti, primanjkovalo določenih vrst hrane.

A olimpijske igre so konec koncev vendarle praznik športa in prav je, da ob vsem ostalem cirkusu, ki ga olimpijske igre prinašajo, besedo v prvi vrsti dobi šport: športnice in športniki. Slovenskih je bilo v Parizu rekordnih, 90. Ti so vendarle videli praznik športa, ki ga na evropskih tleh ne bo še vsaj naslednjih 12 let, morda pa še celo kakšno več.

Atraktivna prizorišča

Ob vseh spodrsljajih, gre organizatorjem vendarle priznati zares lepo izbrana prizorišča: od tistega za odbojko na mivki pod Eiffelovim stolpom (tehnična vodja prizorišča je bila Slovenka Ines Vidič), konjeniškega v Versaillesu, pa do sabljaškega in taekwondoističnega v Grand Palaisu in še kaj bi se našlo. Parižani in Francozi so tako že z izborom prizorišč želeli pokazati na bogato športno, kulturno in arhitekturno dediščino, na kar so opozorili tudi na sklepni slovesnosti. Enako so sinoči storili tudi gostitelji prihajajočih iger.

Kdo je naslednji?

Čast gostitelja po mestu luči in ljubezni zdaj namreč pripada mestu angelov v Združenih državah Amerike. Olimpijske igre 2028 bodo namreč potekale v Los Angelesu, kar so Američani proslavili že na večerni slovesnosti, na svoj, pravzaprav kar stereotipen način, ko je olimpijsko zastavo iz Stade de Francea, preko Luže odnesel hollywoodski akcijski zvezdnik Tom Cruise. S tem je padel zastor na 33. olimpijske igre v Parizu, že pa se veselimo naslednjih, 34. v Los Angelesu.