Grob Cvetane Priol | (foto: Nadškof Alojzij Cvikl FB)
Nadškof Cvikl o navdihujoči poti vere Božje služabnice Cvetane Priol
Slovenija Petra Stopar
Stolna župnija Maribor je bila pretekli konec tedna v znamenju spomina na 51. obletnico smrti Božje služabnice Cvetane Priol. Ta svetniška kandidatka je po besedah mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla prisotna in dejavna, o čemer pričajo ljudje, ki so se ji priporočili v svojih stiskah in boleznih.
Že na predvečer obletnice smrti Cvetane Priol, v soboto, so se verniki z nadškofom Cviklom in duhovniki zbrali v kapeli Marije Pomočnice na pobreškem pokopališču, kjer je Božja služabnica tudi pokopana. Ob njenem grobu so zmolili rožni venec. V nedeljo popoldne pa je bila slovesna sveta maša. Nadškof je ob tem spomnil, da se je pred dvajsetimi leti začel postopek za beatifikacijo te svetniške kandidatke.
Vzor je lahko učiteljem, še posebej učiteljem glasbe, katehetom, katehistom in katehistinjam; še posebej pa je blizu bolnikom.
»Cvetana je prisotna in dejavna, o čemer pričajo ljudje, ki so se ji priporočili v svojih stiskah in boleznih. Sveta mati Terezija je za časa svojega življenja zapisala, da bi bila v primeru svetništva veliko odsotna iz nebes: 'Nenehno bom manjkala v nebesih – da bi prižigala luč tistim, ki na zemlji živijo v temi.' Tudi mi si želimo, da bi bila Cvetana veliko odsotna v nebesih, da bi lahko bila prisotna med nami.«
Za to, da se bo postopek za beatifikacijo in kanonizacijo uspešno sklenil, je po njegovem potrebnih nekaj stvari:
»Njeno življenje in njena pot vere nas morata navdihovati, spodbujati in prebujati željo po posnemanju, in to na različnih področjih: vzor je lahko učiteljem, še posebej učiteljem glasbe, katehetom, katehistom in katehistinjam; še posebej pa je blizu bolnikom, saj nam ravno ona kaže pot, kako sprejeti bolezen, kako jo prenašati in v njej doseči posvečenje. Božji služabnici se lahko priporočamo še posebej v težkih preizkušnjah, ko se srečamo s težko ali neozdravljivo boleznijo, da nas te preizkušnje ne bi oddaljevale od Boga, ampak nasprotno, da bi čutili, kako je On naša moč in naše upanje.«
Pomembno je, da se kdaj pa kdaj ustavimo ob njenem grobu, da začutimo njeno bližino in priprošnjo. »Naj nam Božja služabnica izprosi upanje in vero, kakršno je imela sama,« je še zaželel mariborski metropolit. Več o njej si lahko preberete na spletni strani v pripravi.
