Sodelavci Radia Ognjišče | (foto: Rok Mihevc)
Vsako morje ima svoj značaj!
Slovenija | 15.06.2024, 07:52 Alen Salihović Tone Gorjup
Za nami je še zadnji dan ob Črnem morju. Začeli smo ga s sveto mašo, nato pa sklenili s prijetnim družabnim dogodkom. Polni novih spoznanj, predvsem pa prijateljstev se bomo podali na pot proti Sloveniji, ki pa ne bo kratka. Potovali bomo kar tri dni tako, da bomo še bolj utrdili naše vezi.
Nekaj več o Romuniji
Romunija (romunsko România) je suverena država v jugovzhodni Evropi. Meji na Črno morje, Bolgarijo, Ukrajino, Madžarsko, Srbijo in Moldavijo. Meri 238.397 km2 in ima zmerno celinsko podnebje. Država s približno 20 milijoni prebivalcev je sedma (po izstopu Velike Britanije šesta) najštevilčnejša država članica Evropske unije. Glavno in največje mesto, Bukarešta, je šesto največje mesto v EU z 1.883.425 prebivalci leta 2011.
Reka Donava, druga najdaljša reka v Evropi, izvira v Nemčiji in teče v jugovzhodni smeri 2857 km skozi deset držav, preden se v Romuniji izlije v delto Donave. Karpati, ki prečkajo Romunijo od severa do jugozahoda, tudi moldavijski del, so dolgi 2444 metrov.
Sodobna Romunija je bila ustanovljena leta 1859 z združitvijo podonavskih kneževin Moldavije in Vlaške. Nova država, od leta 1866 uradno imenovana Romunija, se je osamosvojila izpod Osmanskega cesarstva leta 1877. Ob koncu prve svetovne vojne so se Transilvanija (Sedmograška), Bukovina in Besarabija združile s suvereno kraljevino Romunijo. Med drugo svetovno vojno je bila Romunija zaveznica nacistične Nemčije proti Sovjetski zvezi in se je do leta 1944 borila na strani Wehrmachta, nemških oboroženih sil. Ko jo je zasedla Rdeča armada, se je pridružila zavezniškim silam. Romunija je takrat izgubila več ozemelj, Severno Transilvanijo pa je ponovno dobila po vojni. Po vojni je Romunija postala socialistična republika in članica Varšavskega pakta. Po revoluciji leta 1989 je Romunija začela prehod v demokracijo in kapitalistično tržno gospodarstvo.
Romunija je država v razvoju in ena najrevnejših v Evropski uniji, uvrščena je na 50. mesto po indeksu človekovega razvoja, čeprav od leta 2017 njeno gospodarstvo narašča s predvideno letno stopnjo 5 %. Hitra gospodarska rast romunskega gospodarstva v zgodnjih 2000. je pretežno temeljila na storitvah, je proizvajalka in neto izvoznica strojev in električne energije ter vključuje podjetja, kot sta Automobile Dacia in OMV Petrom. Od leta 2004 je članica Nata in je del Evropske unije od leta 2007. Večina prebivalstva so vzhodni pravoslavni kristjani, manjši del, predvsem v Transilvaniji, pa so romunski uniati. Romuni govorijo romunščino, ki je romanski jezik. Kulturna zgodovina Romunije se ponaša z vplivnimi umetniki, glasbeniki, izumitelji in športniki.
Vir: Wikipedia
Zapis Toneta Gorjupa:
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi; mnogo koristi, ponižna, čista in dobra.
Tako kot sonce, luna in zvezde, nas na vsakem koraku spremlja tudi voda. Že na poti v Romunijo smo na levi in desni, včasih čisto blizu, drugič v daljavi, opazovali reke, jezera, oblake, pa potočke, studence in vodnjake. Velikanska polja in vrtovi marsikdaj ne bi bili tako razkošni brez namakanja in zalivanja.
Tokrat nas na poseben način nagovarjata Donava in Črno morje. Reka, ki teče z juga na sever, je svojevrstna cesta v svet. Pri Constanci so jo s kanalom povezali s Črnim morjem. Vsako morje ima svoj značaj. Tukaj se valovi razlivajo na navoženo mivko, na temen bolj ali manj droban pesek, butajo v umetne valobrane ali naravne skale. Ponekod se valovi razlivajo globoko v ustja rek. Ker je teh kar precej in vse odlagajo v velikansko morsko kotanjo, ki jo le ožina povezuje z ostalim morjem, je voda Črnega morja precej raszsoljena. Tudi podvodni svet ni tako pester kot drugod. Čutiš pa, da si v morju. Le plima in oseka nista tako izraziti.
Čeprav je Donava na vzhodnem robu Romunije ves čas blizu obale, si utira pot proti severni sosedi Ukrajini na varni razdalji od nje. Nazadnje se v široki delti razliva skozi velikansko mokrišče proti vuhodu ter po kanalih, lagunah in raznih ožinah izlije v Črno morje. Z ladjo smo se zapeljali skozi to mokrišče, opazovali ptice od kormoranov do pelikanov, slutili bližino Ukrajine, ki je bila le nekaj kilometrov oddaljena od nas in doživeli nevihto, ki je zbrisala turistični pridih našega obiska. Donava in Črno morje, polna skrivnosti in nepričakovanih odkritij sta biser Njegovega stvarstva. Ali sta tudi v rokah do rega upravitelja, mora odgovoriti človek, moramo povedati mi.
