Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Med ogledom mesta Brašov (foto: Rok Mihevc)
Med ogledom mesta Brašov | (foto: Rok Mihevc)

Čez Karpate do Črnega morja

Radijske počitnice Alen Salihović Marjan Bunič

Drugi dan 22. radijskih počitnic je bil v znamenju vožnje mimo mesteca Sibiu čez gričevnato pokrajino Transilvanije v Brašov, ki ga imenujejo tudi vrata Transilvanije. Z bleščečo arhitekturo gotike, baroka in renesanse velja za eno najbolj privlačnih in najbolj obiskanih mest Romunije. Najprej je sledil sprehod skozi zanimivo staro mestno jedro, ki se ponaša s črno cerkvijo, citadelo in mestno hišo iz 18. stoletja, nato pa smo se v cerkvi sv. Petra in Pavla zbrali pri sveti maši.

Po maši smo vožnjo nadaljevali čez gorstvo Karpati v nižinsko Mutenijo in naprej preko reke Donave proti Črnemu morju. V večernih urah smo po 600 kilometrih pripotovali v Venus do našega hotela oz. naših dveh hotelov. 

Misel, ki nas je nagovorila pri sveti maši:

Kličemo te Oče, a se ne obnašamo kot otroci.

Kličemo te Oče naš, a ne živimo kot bratje.

Govorimo, da si v nebesih in te puščamo tam, da te ne bi srečali tu na zemlji.

Pravimo, naj bo posvečeno tvoje ime, potem pa povzdigujemo svoje, tvoje pa preklinjamo.

Prosimo, pridi tvoje kraljestvo, a vsak dan hočemo zgraditi svoje.

Prosimo, zgodi se tvoja volja, a izpolnjujemo svojo.

Prosimo te, daj nam danes naš vsakdanji kruh, a vsakdo misli le na svojega.

Molimo, odpusti nam naše dolge, a nismo sposobni odpustiti napak drugih.

Molimo, ne vpelji nas v skušnjavo, a nič ne storimo, da bi ji ubežali. Prosimo, reši nas hudega, toda prav slabo nas tako privlači.

Ne imej drugih bogov poleg mene... Vi ste tempelj Svetega Duha. Ne delajte iz svojega življenja razbojniške jame. Odprite mi vrata, dovolite, da vstopim k vam. V vašo temo prižgite mojo Luč ljubezni. Saj vendar hočete raj - ne pa razbojniške jame!

Kako je drugi dan doživel sodelavec Marjan Bunič?

Navdušen sem. Bil sem pač predvidljivo skeptičen ob omembi Romunije, zato sem res prijetno presenečen. Prvi obisk v tej deželi mi razbija predsodke. Seveda - srečevanje temnih čokatih možakarjev s prežečimi pogledi v belih kombijih z zakritimi okni, ki prevažajo bogvekaj med prečkanjem Slovenije, pač ni prava slika Romunije in še manj Romunov. Prej omenjene podobe se ob vsakem novem koraku na letošnjih radijskih počitnicah dobesedno topijo pred mojimi očmi in nadomeščajo jih prizori prostranih gozdov, neskončnih obdelanih polj, slikovitih skromnih vasic, v katerih sicer rastejo mali razkošni dvorci novopečenih bogatašev, urejenih parkov v gorskih smučarskih središčih, občutka divjosti in neokrnjene narave, ko dobiš sredi vožnje skozi gozdove nujno sms sporočilo, da se v bližini po cesti sprehaja medved, pa prizori iskrive živosti mesta, v katerem se staro prepleta s sodobnim, mestni avtobus pa za seboj vozi prikolico, na katero navdušena mladina nalaga treking kolesa in čelade po adrenalinskem spustu z bližnjega hriba ...

Nasmejani in prijazni ljudje, ki v mestih iščejo svoj trenutek, podeželje pa se prazni, stara in ponekod sameva. Starejše in srednje generacije, ki so preživele marsikaj. Tudi svojega vodjo Nikolaja Ceausescuja, ki jih je ljubil z ljubeznijo severnokorejskega vzornika. Generacije, ki so zmogle lustracijo in obsodbo vseh totalitarizmov, tudi komunističnega. Generacije, v katerih ni niti slučajno nobene nostalgije po polpretekli zgodovini. Generacije, ki si želijo živeti s polnimi pljuči in potrpežljivo gradijo deželo iz ruševin zavožene komunistične ekonomije. Generacije, ja, ki se pač znajdejo na mnoge načine, pa jim tega niti ne gre zameriti, saj je bil to nekdaj pogoj za preživetje. Žilav narod. In generacije, ki imajo na svojih hladilnikih zataknjenih vedno več fotografij svojih mladih, ki niso zmogli več čakati, ampak so se izšolali in odšli v svet. Beg možganov in mlade krvi. Nepovratni, pravijo.
Pa se sprašujem: Dragi prijatelji Romuni, bo še enkrat zaplapolala vaša kri starih Rimljanov in boste zmogli kljubovati neoliberalističnim norostim zahodnega sveta ter grabežljivim krempljem kapitala ali boste tudi vi počasi prodali svojo dušo in deželo?

Cerkvice, majhne in velike, v ravnicah in na planotah, ki so videle marsikaj, doživele marsikaj, me navdajajo z optimizmom.Romuni, prevzeli ste me, zato navijam za vas.

Radijske počitnice, Novice

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica