Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc
Ustavno sodišče (foto: ARO)
Ustavno sodišče | (foto: ARO)

Vladi naklonjena večina na ustavnem sodišču zavrnila predlog za zadržanje odloka o razpisu referenduma o evtanaziji

Slovenija | 21.05.2024, 13:09 Alen Salihović

Ustavno sodišče je na seji zavrnilo tudi predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti odloka vložili v SDS in NSi. Obenem je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, so sporočili z ustavnega sodišča. Za zadržanje odloka so glasovali ustavni sodniki Klemen Jaklič, Marko Šorli, Rajko Knez in Rok Svetlič.

"Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, se zavrne," so zapisali ustavni sodniki Matej Accetto, Rok Čeferin, Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs. Dodali so še, ker niso izpolnjeni pogoji "iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču je Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta zavrnilo. Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno"

O ustavnih pravicah, in še toliko bolj o absolutnih ustavnih pravicah, na referendumih ni dopustno odločati

»Proti presoji večine petih sem glasoval, ker bi v obstoječih okoliščinah lahko podprl zgolj odločitev, da se referendumske postopke (posvetovalni referendum o tem, ali naj se uvede pomoč pri samomoru) začasno zadrži,« je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal sodnik Klemen Jaklič, ki se mu je pridružil sodnik Marko Šorli.

»Pri začasnem zadržanju vselej presojamo, kateri poseg v pravice bi bil manj škodljiv, če bi se kasneje izkazalo, da je v vmesnem času do končne vsebinske odločitve Ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma prišlo do posega v pravice, ki si stojijo nasproti. Ker imamo na eni strani tako pomembno pravico (po nekaterih naziranjih celo absolutno pravico), kot je pravica do življenja, na drugi strani pa pravico državljanov izraziti svojo neobvezujočo voljo na referendumu, po moji oceni ni mogoče presoditi drugače, kot da bi bila napaka na strani pravice do življenja hujša kot pa napaka na strani omenjene druge, sicer prav tako pomembne pravice, povezane s posvetovalnim referendumom. Slednje pravice številne demokratične države niti ne predvidevajo, medtem ko vse demokratične države predvidevajo in varujejo pravico do življenja, nekatere celo kot absolutno pravico. O ustavnih pravicah, in še toliko bolj o absolutnih ustavnih pravicah, na referendumih ni dopustno odločati (tako tudi izrecno Ustava naše države), saj bi to rahljalo status take pravice kot ustavne in morda celo absolutne ustavne pravice. Po drugi strani pa bi bil poseg v pravico do odločanja na posvetovalnem referendumu le začasno okrnjen, saj bi se, v primeru če bi se Ustavno sodišče v svoji končni vsebinski odločitvi postavilo na stališče, da bi bil tak referendum mogoč, tako glasovanje lahko izvedlo in to zelo kmalu – takoj po končni odločitvi Ustavnega sodišča,« je še zapisal Jaklič.

Tak pristop je kršitev procesnega vidika ustavnih določil, ki urejajo demokratično soodločanje volivcev

Ustavni sodnik Rok Svetlič pa je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal: »Zakonodajalec ima možnost, da sprejme zakon, ki ureja prostovoljno končanje življenja. Sam, brez ugotavljanja mnenja volivcev. Če pa se odloči tako mnenje ugotoviti v obliki posvetovalnega referenduma, pa pri tem ni povsem prost. Četudi posvetovalni referendum ni ustavna materija, oblast zavezuje proceduralna razsežnost tistih določil Ustave, ki urejajo pomen volje državljanov pri sprejemanju prava.«

Svetlič je nadaljeval: »Pravica do prostovoljnega končanja življenja je tema, ki ne more postati še eno mimobežno opravilo volivca v kulturi, ki jo lepo označuje sintagma "democracy to go". Pomen teh volitev v Evropski parlament, glede na nesluteno porušenje geostrateške stabilnosti v soseščini EU, je največji do sedaj. Zato je popolnoma nesprejemljivo tako kompleksno referendumsko vprašanje umestiti kot nekakšno pod-temo ob volitvah v Evropski parlament. Pravzaprav pod-pod-temo, saj gre le za eno od treh referendumskih vprašanj. Tak pristop je kršitev procesnega vidika ustavnih določil, ki urejajo demokratično soodločanje volivcev.«

Zavzemam se za referendum z dovolj natančnim(i) vprašanjem(i), z organizacijo, ki bi omogočila dovolj časa za nepristranska pojasnila volivcem v času referendumske kampanje, soočenja mnenj in tako dalje

Ustavni sodnik Rajko Knez pa je zapisal, da se strinja »z mnenjem Zakonodajnopravne službe Državnega zbora (ZPS), ki kljub elementu nezavezujočega referenduma opozarja, da so določeni okvirji Ustave, ki jih je vseeno potrebno spoštovati pri vprašanju jasnosti postavljenega referendumskega vprašanja«.

Knez je še zapisal: »Zavzemam se za referendum z dovolj natančnim(i) vprašanjem(i), z organizacijo, ki bi omogočila dovolj časa za nepristranska pojasnila volivcem v času referendumske kampanje, soočenja mnenj in tako dalje. To je zahtevna tema. Je preizkus zrelosti družbe. Kljub temu da je je referendum posvetovalen, lahko že nepovratno odpre vrata določene poti ali pa jih zapre (torej, da do novega zakonskega predloga (nikoli) ne pride). Res je, da je pot do zakona (morda celo preko ustavne presoje) potem še dolga, vendar začetek z vprašanjem, kot je postavljeno, ni skladen z zgoraj zapisanimi ustavnimi pravili. Zato v primeru odločanja o začasnem zadržanju izpodbijanega odloka sploh še ne gre za vprašanje, ali je katera od oblik prostovoljnega končanja življenja skladna z Ustavo ali EKČP, kot se je navajalo v podporo odreku začasnega zadržanja izpodbijanega odloku. To je popolnoma ločeno vprašanje, s katerim se bomo morda sodniki kdaj srečali. Zdaj pa smo morali sodniki odločiti, ali je vprašanje, ki se ga volivcem postavi dovolj jasno in ne zavajajoče tako, da lahko nastanejo težko popravljive škodljive posledice, skladno z 39. členom ZUstS. Na vprašanje si odgovorim pritrdilno. Zato nisem podprl odločitve, da se izpodbijani odlok začasno ne zadrži.«

Slovenija, Politika, Novice
Fotografija je simbolična (photo: Rok Mihevc) Fotografija je simbolična (photo: Rok Mihevc)

Premestitve duhovnikov v škofiji Novo mesto

V Škofiji Novo mesto so zaključili z imenovanji in osebnimi spremembami škofijskih duhovnikov, podatke so javno objavili na spletni strani škofije. Tudi duhovniki so že dobili dekrete, v ...

Praznovanja so se udeležili številni verniki (photo: Picasa) Praznovanja so se udeležili številni verniki (photo: Picasa)

Samo svetnik lahko tako prebudi eno mesto!

V središču jubileja, ki ga koprska škofija obhaja ob 1500 letnici prihoda Sv. Nazarija v Koper, je današnji praznik, saj 19. junija obhajamo njegov god. Nanj so se v stolni župniji, koprski ...

Monika Brilly (photo: Maja Morela) Monika Brilly (photo: Maja Morela)

Meliso v vodo za osvežitev

V tokratnih minutah za svetovanje smo se osredotočili na osvežilne pijače, ki jih lahko pripravimo doma. S tovrstnimi napitki sel lahko hladimo v prihajajočih vročih dneh. Gostja je bila Monika ...

Plinsko-parna enota (PPE-TOL) predstavlja največjo energetsko-okoljsko naložbo Energetike Ljubljana doslej. Omogočila bo 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga ter s tem pomemben korak v umikanju premoga iz Ljubljane in Slovenije. (photo: Energetika Ljubljana) Plinsko-parna enota (PPE-TOL) predstavlja največjo energetsko-okoljsko naložbo Energetike Ljubljana doslej. Omogočila bo 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga ter s tem pomemben korak v umikanju premoga iz Ljubljane in Slovenije. (photo: Energetika Ljubljana)

Slovenci odlični pri varčevanju z energijo

Agencija za energijo je objavila, da smo po začasnih podatkih v Sloveniji lani dosegli 2296 gigavatnih ur prihrankov energije pri končnih porabnikih, kar je bistveno več, kot je zahtevano. ...