Jože BartoljJože Bartolj
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Tanja DominkoTanja Dominko
Električna napeljava (foto: Pexels)
Električna napeljava | (foto: Pexels)

Energija je kri civilizacije

Pogovor o | 05.04.2024, 08:27 Tone Gorjup

Kakšna bo energetska prihodnost Slovenije? Temu smo posvetili zadnjo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče. O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila prof. dr. Rafael Mihalič in mag. Marko Bahor. Prepričana sta, da je rešitev v pisanem spektru različnih virov energije, da je sestavni del tega JEK 2 in da mora biti naš cilj samooskrba, saj v kriznih trenutkih vsak najprej poskrbi zase.

Energija je kri civilizacije

Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko, je opozoril na zadnje krize, ki jih doživlja Evropa, tudi glede energetske oskrbe. Podpira skupna prizadevanja in načrtovanje, solidarnost in podobno, a dodaja: »Nekako strateško pomembno je, da vseeno obstaja - če se gremo državo in prvič v zgodovini imamo svojo državo - če se gremo to, je vseeno nekako pametno, da obstaja v državi nek plan B. Plan B pa pomeni preskrbo z energijo. Energija je kri civilizacije.«

Plan B pa pomeni preskrbo z energijo. Energija je kri civilizacije.

Jedrska energija je stabilna energija

Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE, ki upravlja s termo elektrarno Šoštanj je opozoril, da trenutno pomemben del energije dobivamo od tam. To bomo ustavili, je dejal. »Na srečo imamo v Sloveniji več možnosti gradenj hidroelektrarn, prav tako JEK 2, poleg tega imamo še druge tehnologije. Zavedati pa se moramo da so tehnologije, kot je jedrska elektrarna in hidroelektrarne, tiste, ki omogočajo neko stabilnost obratovanja, veter in sonce so pa nestabilni viri.«

Jedrska oboroževalna tekma

Sonce na letni ravni pokrije le majhen časovni del potreb, enako tudi veter. Oba sta se strinjala, da bi morali izkoristiti plinske elektrarne. Mihalič je opozoril na jedrsko oboroževalno tekmo, ki je vplivala na demoniziranje uporabe jedrske energije tudi v miroljubne namene. Zato je dobila jedrska energija številne nasprotnike, čeprav je od klasičnih oblik pridobivanja energije daleč najbolj varna.

Kdaj gre za propagando?

Ker smo pred volitvami v Evropski parlament in bo vprašanje zelenega prehoda gotovo v ospredju, se mnogi sprašujemo, kdaj politikom lahko verjamemo in kdaj gre za propagando, ko gre za vprašanje energetske oskrbe. Marko Bahor: »Ni ene rešitve za vse probleme. Tisti, ki zagovarja samo eno rešitev, pozablja pa na vse ostale, se pravi na nek spekter ali mavrico rešitev, ki ti omogoča, da greš lahko v želeno smer, tam je pa moje propaganda.«

Tisti, ki zagovarja samo eno rešitev, pozablja pa na vse ostale, se pravi na nek spekter ali mavrico rešitev, ki ti omogoča, da greš lahko v želeno smer, tam je pa moje propaganda.

Je Evropa zavozila?

Temu je pritrdil tudi Rafael Mihalič in glede energetske politike EU, ki je doživela trenutek resnice z vojno v Ukrajini in posledično energetsko krizo, spomnil na rek, da za vsako težavo obstaja preprosta, elegantna in napačna rešitev. »Jaz mislim, da je Evropa, kar se stanje duha tiče, nekako malo zavozila; saj verjetno že cel svet.« O govorjenju in obljubah politikov pred volitvami, pa se je samo nasmehnil.

Več o tem in drugih zanimivih odgovorih boste izvedeli, če prisluhnete oddaji »Pogovor o« v našem radijskem arhivu.

Pogovor o
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...