Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Grindelwald - Švica (foto: allPhoto Bangkok / Pixabay)
Grindelwald - Švica | (foto: allPhoto Bangkok / Pixabay)

Škandal ali prelomna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice?

Kmetijstvo | 16.04.2024, 06:51 Robert Božič

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 9. aprila razsodilo, »da so švicarske oblasti odgovorne za neizvajanje učinkovite politike proti podnebnim spremembam« in je Švica s tem kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja spoštovanje zasebnega in družinskega življenja. Tožbo je leta 2020 vložilo švicarsko združenje starejših žensk za varstvo podnebja, »KlimaSeniorinnen Schweiz«, ki ga je pri tem podprl švicarski Greenpeace.

Niti najbolj optimistični pravni zagovorniki tega švicarskega združenja si niso mogli predstavljati, da bodo s tožbo uspeli, še manj pa, da jim bo sodišče v toliko pogledih pritrdilo.

Gre namreč za prvo razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, povezano z globalnim segrevanjem, ki bo, tako trdijo zeleni, prelomna v več pogledih, saj je sodba varstvo človekovih pravic povezala z izpolnjevanjem okoljskih obveznosti.

Švica bo najprej morala globo v višini 80.000 evrov, v roku treh mesecev izplačati tožniku, torej združenju KlimaSeniorinnen Schweiz.

Sodba je zavezujoča, kar pomeni, da jo mora Švica spoštovati in storiti vse, kar more, da doseže globalni cilj omejitve dviga temperature na 1,5 °C.

Številni okoljevarstveniki pa tudi trdijo, da bo imela« razsodba neposreden vpliv na vseh 46 držav članic Sveta Evrope, njene posledice pa se bodo v naslednjem koraku razširile na ves svet.«

KlimaSeniorinnen: »Švica ni naredila dovolj proti globalnemu segrevanju!«

Leta 2016 ustanovljeno združenje »KlimaSeniorinnen Schweiz«, je še istega leta švicarske oblasti obtožilo, da ne naredijo dovolj za boj proti globalnemu segrevanju in da izvajajo podnebno politiko s premalo ambicioznimi cilji in ukrepi, s čimer kršijo 2. in 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Gre za »pravico do življenja« in »pravico do zagotavljanje spoštovanja zasebnega in družinskega življenja«.

Evropsko sodišče za človekove pravice o »kritičnih pomanjkljivostih« švicarske zakonodaje

Irska pravnica in sodnica, Siofra O'Leary, ki je od novembra 2022 predsednica Evropskega sodišča za človekove pravice, je ob izreku sodbe dejala, »da Švica ni izvajala zadostnih nacionalnih politik za boj proti podnebnim spremembam, kot zahteva Pariški podnebni sporazum.«

Sodniki naj bi tudi ugotovili »kritične pomanjkljivosti v določitvi še dovoljenih emisij toplogrednih plinov, ki jih Švica še lahko izpušča, da bi omejili globalno segrevanje na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.«

Potem ko so švicarska sodišča vseh ravni njihove obtožbe zavrnila, so tožbo proti Švici leta 2020 aktivistke ob pomoči švicarske podružnice Greenpeacea nadaljevale na Evropskem sodišču za človekove pravice in v njej trdile, da so »starejši ljudje bolj ranljivi za posledice podnebnih sprememb in zlasti vročinskih valov in so po nekaterih študijah ženske bolj prizadete kot moški.«

Kdo so KlimaSeniorinnen?

Združenje sestavlja okoli 2500 žensk, starih povprečno 73 let, ki že dlje časa trdijo, da so zaradi svoje starosti in spola še posebej občutljive na vse pogostejše vročinske valove.

Švicarska ljudska stranka: »Gre za škandal brez primere!«

Schweizerische Volkspartei (SVP), najštevilčnejša švicarska stranka, je sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice označila za »škandal brez primere« in zahtevala izstop iz Sveta Evrope.
»Strasbourški sodniki so se spremenili v marionete aktivistov in zdaj dokončno izgubili kredibilnost. Predrzno vmešavanje v švicarsko politiko je nesprejemljivo za suvereno državo,« so sporočili iz SVP in dodali, da sodniki niso upoštevali niti dejstva, da je Švica zgled pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida.

Greta Thunberg »priletela« čestitat v Strasbourg

Okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je spremljala sojenje, je medtem dejala, da je to »šele začetek podnebnih sodnih postopkov«. »Po vsem svetu vse več ljudi postavlja svoje vlade pred sodišča in jih poziva k odgovornosti za njihova dejanja,« njeno izjavo povzema STA.

ESČP je isti dan sicer zavrglo dve drugi tožbi, ki so se prav tako nanašale na nezadostno ukrepanje za preprečevanje podnebnih sprememb.

Tožbo mladih Portugalcev zaradi neizpolnjevanja podnebnih zavez proti 33 državam, tudi Sloveniji, je sodišče zavrglo, ker v evropski konvenciji o človekovih pravicah ni osnove za širjenje njegove jurisdikcije v zvezi s tem vprašanjem na države zunaj Portugalske.

ESČP pa je zavrglo je tudi tožbo nekdanjega francoskega župana Damiena Carema proti Franciji, ki je trdil, da bi zaradi neukrepanja vlade mesto lahko prekrilo Severno morje. ESČP je ugotovilo, da Carem v zadevi ni žrtev, saj se je v času njegove prve pritožbe leta 2021 preselil v Bruselj.

Kmetijstvo
Carlo Acutis (photo: ) Carlo Acutis (photo: )

Carlo Acutis bo razglašen za svetnika

Papež Frančišek je odobril čudež po blaženem Carlu Acutisu in s tem odprl pot njegovi kanonizaciji, so spočili iz Vatikana. Datum kanonizacije še ni znan.