Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
Z dijaki in profesorico izbirnega predmeta
Z dijaki in profesorico izbirnega predmeta "Študija okolja", v rokah držimo rečno ribo nežico. | (foto: Rok Mihevc)

Ob Tednu Katoliških šol zbrali več kot dvanajst tisoč evrov

Slovenija | 15.03.2024, 06:00 Nataša Ličen

Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru že od njenih začetkov vzgajajo mlade za življenje, v ta okvir sodi tudi izbirni predmet »Študij okolja«. Naša dežela ima kljub majhnosti izjemno pestrost živalskega in rastlinskega sveta. Raznolik in zanimiv svet skriva mnogo še nepoznanih skrivnosti. To znanje je pomembno za vsakogar, ne glede na poznejšo poklicno pot dijakov. Spremembe se začnejo zdaj in pri vsakem izmed nas. Na svojstven način se trudiju tudi pri učenju fizike in učno snov popestrijo z izdelovanjem mostov iz testenin, z fizikalnim sefom in številnimi drugimi dejavnostmi.

Pogovoru z dijaki Anžetom, Rebeko, Emo Ano, Niko in Nastjo Borko iz Dijaškega doma ZAMS, prisluhnite v Mladoskopu, po večernem petkovem koncertu, ob 21.30.
Pogovoru z dijaki Anžetom, Rebeko, Emo Ano, Niko in Nastjo Borko iz Dijaškega doma ZAMS, prisluhnite v Mladoskopu, po večernem petkovem koncertu, ob 21.30. © Rok Mihevc

Ob Tednu katoliških šol vabljeni nocoj ob 20. uri k spremljanju in sodelovanju pri dobrodelnem koncertnem glasbenem večeru, v živo, ko bomo ob pesmih in skladbah vseh katoliških šol  - gimnazij in osnovnih šol, zbirali sredstva za šolski sklad v pomoč družinam otrok in dijakov, ki zaradi socialnih ali finančnih razmer ne zmorejo kriti stroškov za dokončanje šolanja. 

- svoj dar lahko čez dan sporočite na telefonsko številko 051 246 671

- v času koncerta Radia Ognjišče, v petek, 15. marca, od 19:30 do 22:30, lahko svoj dar sporočite na klicno številko 059 092 700

O katoliških šolah

o pomenu in izzivih, smo se pogovarjali tudi v Pogovoru o

Vladimir Anžel, Peter Polc, Samo Repolusk, Tone Česen
Vladimir Anžel, Peter Polc, Samo Repolusk, Tone Česen © Andrej Šinko

Delamo majhne spremembe, toda tudi te pripomorejo.

Jožica Brecl, profesorica: »Pri pouku v učilnici, na terenu v okolici šole ali zavarovanih območjih Slovenije in s samostojno izdelavo projektnih nalog, dijaki spoznavajo naravovarstvene in okoljevarstvene vsebine. Zelo malo šol preko predmeta ponuja priložnost srečevanja s temi temami, predmet »Študij okolja« je bolj kot ne le v peščici šol. To je naša priložnost spodbuditi mlade, dijake o rešitvah ob nastalih okoljskih problemih, dijaki se ob tem ne čutijo krive za nastale razmere, ampak so usmerjeni v iskanje možnih rešitev."

Dijaki iščejo rešitve za nastale težave v okolju

Aljaž, Nika in Nuša, dijaki: »V zadnjih nekaj letih ima ta aktualna tema – varovanje okolja, vse večji pomen. Danes smo bolj kot kdaj koli prej soočeni s človeškimi dejavnostmi, ki so v preteklosti vplivale na spremembe v okolju. Kot družba iščemo rešitve, ki bi pripomogle k boljšemu jutri. Podnebne spremembe in degradacija okolja občutno ogrožajo Slovenijo, Evropo in ves svet.

Učimo se kritičnega razmišljanja o vsebinah povezanih z okoljem, in smo veseli teh priložnosti, da smo del pogovor o rešitvah, premislekov, kaj lahko naredimo, kar se nam zdi zelo pomembno.

Pri urah« Študij okolja« se dijaki srečujemo prav s tovrstno problematiko in iščemo rešitve za lokalno kot širše okolje. Svetovno problematiko spoznavamo preko literature, dokumentarnih filmov, pa tudi preko doživljanja okolice šole ter Maribora, in preko meritev ter opažanj na ekskurzijah v različnih delih Slovenije.«

Drava nekoč in danes

»Del ur smo namenili tudi reki Dravi, ki je vir pitne vode za številna območja Maribora in okolice. Primerjali smo kemijsko analizo vode iz reke Drave in vode iz pipe, saj se naša šola nahaja v neposredni bližini ožjega vodovarstvenega območja in črpališča. Spoznali smo reko, kakšna je bila nekoč in kakšna je danes.

Zaradi predmeta in vsebin, ki jih obravnavamo, se bolj zavedamo svoje odgovornosti in drugačnih možnosti vsakdanjih odločitev pri varovanju okolja.

Številne nepremostljive pregrade Hidroelektraren, degradacije struge, intenzivno kmetijstvo in izginula polja poplavnih gozdov so danes dejstva. Spoznali smo primere naravovarstvenih posegov za ohranjanje prodnatih gnezdič malega deževnika, navpičnih rečnih bregov za vodomca in breguljko, rečnega toka za navadno čigro in obnavljanje drstič za ogrožene vrste rib, recimo nežice.«

Med snemanjem v Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška o fizikalnem sefu
Med snemanjem v Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška o fizikalnem sefu © Rok Mihevc

Fizikalni sef

Jakob Murko, profesor: »Na naši šoli je ena od prednosti zagotovo to, da se profesorji posebej potrudimo za dober odnos z mladimi, skušamo biti prijaznejši, kolikor se le da, marsikaj dijaki naredijo tudi sami, njihovo samoiniciativnost spodbujamo.«

Nika, Gašper in Luka, dijaki: "Gradimo mostove iz testenin, konkretneje iz špagetov, ki morajo biti dolgi pol metra, na koncu preverimo njihovo moč in vzdržljivost. Tako se potopimo v osnove fizike. Opazovali smo tudi nočno nebo, se učili osnov astronomije, imeli smo tudi gosta, ki je razložil katera nebesna telesa so vidna na nočnem nebu. Sodelujemo pa tudi pri tekmovanjih »Fizikalni sef«. Zgradimo škatlo, mi smo jo v obliki ladje z dvema fizikalnima ugankama, ki ju morajo mladi rešiti, da sef lahko odprejo. Za to potrebujemo kar nekaj fizikalnega znanja, od elektrike, magnetizma, uporabili smo tudi indukcijo in podobno. To so državna tekmovanja enkrat na leto."

Ob dobrem delu se tudi sami počutimo dobro

"Na naši šoli smo dijaki bolj povezani v razredu, to vidim tudi ob pogovoru s prijatelji, ki obiskujejo druge šole. Povezanost je zelo poudarjena, s tem se učimo tudi boljšega sodelovanja z ljudmi. Dijaki na naši šoli si med seboj tudi veliko pomagamo, pogoste so inštrukcije pri učni snovi.«

Slovenija
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...