Kjer je bilo prej skladišče, so zdaj naše učilnice

Oddaje | 11.03.2024, 12:56 Maja Morela

Utrip Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška nam je predstavila profesorica zgodovine Damjana Krivec Čarman. Šolo obiskuje približno dvesto sedemdeset dijakov, zbornico pa sestavlja trideset profesorjev. Ker so katoliška gimnazija dan začnejo pet minut pred poukom z duhovno mislijo, ki je pogosto tudi spodbuda, na katero se lahko dijaki oprejo tekom dneva.

»Kljub temu, da smo si različni, drug v drugem odkrivamo lepoto.«

Na šolo hodijo tudi dijaki, ki ne prakticirajo vere. »Velik poudarek naše šole je, da se trudimo živeti skupnost. Kljub temu, da smo si različni, drug v drugem odkrivamo lepoto.« Seveda lahko nastopijo tudi težave, pojasnjuje Krivec Čarman: »Takrat se je treba pogovoriti in si naliti čistega vina, kar je včasih malo boleče, ampak nujno potrebno. To se mi zdi dobro, saj dijaki izgrajujejo svojo osebnost in veliko priložnost za urjenje v reševanju konfliktov je lahko ravno šola.«

»Stališč in vrednot se v šoli ne ocenjuje.«

Zaposleni se trudijo, da je pouk varen prostor, kjer lahko dijaki iz različnih okolij predstavijo svoja stališča. »Včasih kdo vpraša, ali bo ocenjen iz tega. Takrat odgovorim, da se stališč in vrednot v šoli ocenjujene.« Profesorji svojim dijakom širijo znanja tudi z okroglimi mizami, na katere povabijo zanimive goste. »Pred kratkim so se dijaki tretjega letnika srečali z mladimi iz pravoslavne cerkve z njihovimi voditelji.«

 Pomemben se jim zdi tudi stik mladih z dvema duhovnikoma v Zavodu. »Laiki lahko veliko doprinesemo k evangelizaciji, a vloga duhovnika je neprecenljiva. Ne samo v smislu podeljevanja zakramentov, ampak posvečen človek najbolj priča o Bogu.«

 Celoten pogovor je na voljo v našem avdio arhivu.

 

Odraščanje v dijaških letih je svojevrsten izziv. V obdobju srednje šole je še kako pomembno, da so profesorji in odrasli, ki nas obdajajo potrpežljivi, a imajo hkrati spoštovanje mladih, s katerim jih usmerjajo na njihovo pravo pot in pomagajo pri izgradnji identitete. Kako v Dijaškem domu v Zavodu Antona Martina Slomška pomagajo mladim pri odkrivanju lastne identitete smo se v rubriki Življenje išče pot pogovarjali z vzgojiteljem Alešem Abramom.

»Veliko dosežemo tudi z dobrim zgledom. Da sami počnemo to kar govorimo, da je prav in živimo svoje vrednote, ki jih zagovarjamo.«

Dragan Abram je že pet let vzgojitelj v dijaškem domu Antona Martina Slomška in pravi, da je do mladih najboljše biti prijazen. »Veliko pa dosežemo tudi z dobrim zgledom. Da sami počnemo to kar govorimo, da je prav in živimo svoje vrednote, ki jih zagovarjamo.« Z dejavnostmi, ki jih ponujajo v dijaškem domu, spodbujajo talente dijakov. Ti se lahko izkažejo na športnem področju, pri veščinah javnega nastopanja, dramski skupini, novinarskem krožku, dijaki pa se lahko postanejo tudi prostovoljci.

Vse naštete aktivnosti lahko mladi zaobjamejo v programu MEPI. »Gre za spodbudo dijakom, da izpilijo svoje znanje na področju različnih veščin na treh stopnjah. Dejavni morajo biti na področju športa in prostovoljstva, ob koncu pa sledi še odprava.« Ob koncu mladi pridobijo certifikat, s katerim posameznik postane lažje zaposljiv. »Opravljen program veliko pove o posamezniku. Kdor se je odločil za to, je vztrajen, zna delati v skupini, kar pa je najpomembneje, dokaže, da si zna zastaviti cilj in ga tudi uresničiti.«

Pogovoru v celoti prisluhnite v avdio arhivu.

V tednu katoliškega šolstva smo se v rubriki Življenje išče pot pogovarjali z učitelji tretje triade Osnovne šole montessori Maribor, ki so nam približali njihov način poučevanja in graditev skupnosti na Osnovni šoli montessori v Mariboru.

Zgodba o ustvarjanju skupnih šolskih prostorov je prav zanimiva. Povedal nam jo je učitelj zgodovine, geografije in fizike Gregor Rusjan. »Smo mlada šola. Leta 2019 smo začeli z urejanjem naših prostorov. Kjer je bilo prej skladišče, so zdaj naše učilnice. Pri čiščenju in urejanju so pomagali tudi učenci. Skupaj smo postavili kuhinjo, razmišljali smo o električni napeljavi, postavili knjižnico.« Mladi so tako konkretno sodelovali pri izgradnji skupnosti. Samo so bili bolj motivirani za učenje prek praktičnih spoznanj. »S takšnimi projekti se mladi učijo prevzemanja odgovornosti za svoje delo in spoznavajo, da mora za dobro delovanje skupnosti vsak posameznik nekaj prispevati.«

 »S sodelovanjem pri projektih se otroci učijo veščin, ki jih bodo lahko uporabili tudi v življenju.«

Učenci se ne družijo le v skupnih prostorih, ampak njihovo druženje in učenje spodbujajo z različnimi projekti, je povedal učitelj kemije in biologije Andrej Anderlič. »S sodelovanjem pri projektih se otroci učijo veščin, ki jih bodo lahko uporabili tudi v življenju.« Sami so postavili kokošnjak, pri čemer so morali uporabiti znanje matematike in fizike, pri skrbi za same živali pa tudi znanje biologije. »Tako otroci sami dobijo motivacijo za učenje.«

 »Sledimo javnemu kurikulu, naši učenci opravljajo vsa preverjanja znanja kot učenci drugih javnih šol.«

Del dneva je namenjen pridobivanju akademskega znanja. »Sledimo javnemu kurikulu, naši učenci opravljajo vsa preverjanja znanja kot učenci drugih javnih šol. Prizadevamo si, da njihovo akademsko znanje povezujemo z njihovimi interesi,« je pojasnila učiteljica slovenščine Mirjam Petrovič. Poleg vseh aktivnosti v dnevu najdejo čas tudi za molitev in razmišljanja v kapeli.

Pogovoru v celoti lahko prisluhnete v našem avdio arhivu.