Papež: Mir se nikoli ne gradi z orožjem, temveč s tem, da ponudimo roke in odpremo srca.

Svet | 31.03.2024, 13:17 Marta Jerebič

Papež Frančišek je sveto mašo v vetrovnem spomladanskem vremenu daroval na Trgu sv. Petra v Vatikanu, tudi letos okrašenem s 35 tisoč cvetlicami in rožami z Nizozemske. Po slovesnosti se je s papamobilom popeljal med 30 tisoč glavo množico vernikov, ki se je do blagoslova Urbi et Orbi – mestu in svetu z osrednjega balkona bazilike podvojila na 60 tisoč. Sveti oče je v poslanici pozval, naj ne dopustimo, da nad Evropo pihajo vedno močnejši vojni vetrovi. Pozval je tudi k prekinitvi ognja v Gazi, dostopu humanitarne pomoči in izpustitvi talcev.

Nagovor Urbi et Orbi (prevod slovenski Vatican News)

Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko noč!

Danes po vsem svetu odmeva oznanilo, ki se je pred dva tisoč leti začelo v Jeruzalemu: »Jezus iz Nazareta, križani, je vstal!« (prim. Mr 16,6).

Cerkev spet doživlja začudenje žena, ki so ob zori na prvi dan v tednu odšle h grobu. Jezusov grob je bil zaprt z velikim kamnom; tako tudi danes težke, pretežke gmote zapirajo upanje človeštva: gmota vojne, gmota humanitarnih kriz, gmota kršitev človekovih pravic, gmota trgovine z ljudmi in druge. Tudi mi se, tako kot žene, Jezusove učenke, med seboj sprašujemo: »Kdo nam bo odvalil te kamne?« (prim. Mr 16,3).

In tu je odkritje velikonočnega jutra: kamen, ta veliki kamen, je nekdo že odvalil. Začudenje žena je tudi naše začudenje: Jezusov grob je odprt in prazen! Tu se vse začne. Skozi ta prazen grob vodi nova pot, pot, ki je ne more odpreti nihče od nas, ampak samo Bog: pot življenja sredi smrti, pot miru sredi vojne, pot sprave sredi mržnje, pot bratstva sredi sovraštva.

Bratje in sestre, Jezus Kristus je vstal in samo on lahko odvali kamne, ki zapirajo pot v življenje. On sam, Živi, je pot: pot življenja, miru, sprave in bratstva. On nam odpira človeško gledano nemogoč prehod, saj samo On odjemlje greh sveta in odpušča naše grehe. In brez Božjega odpuščanja tega kamna ni mogoče odstraniti. Brez odpuščanja grehov človek ne pride iz zaprtosti, predsodkov, medsebojnih sumničenj, domnev, ki vedno oproščajo sebe in obtožujejo druge. Samo vstali Kristus nam z odpuščanjem grehov odpira pot v prenovljeni svet.

Samo on nam odpira vrata življenja, tista vrata, ki jih nenehno zapiramo z vojnami, ki divjajo po svetu. Danes smo najprej uprli svoj pogled v sveto mesto Jeruzalem, ki je priča skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, ter v vse krščanske skupnosti Svete dežele.

V mislih imam predvsem žrtve številnih konfliktov, ki potekajo po svetu, začenši s tistimi v Izraelu in Palestini ter v Ukrajini. Naj vstali Kristus odpre pot miru za trpinčeno prebivalstvo teh regij. Medtem ko pozivam k spoštovanju načel mednarodnega prava, upam na splošno izmenjavo vseh zapornikov med Rusijo in Ukrajino: vsi za vse!

Poleg tega ponovno pozivam k zagotovljenemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo in spet pozivam k takojšnji izpustitvi talcev, ugrabljenih 7. oktobra, ter k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi.

Ne dopustimo, da bi sedanji spopadi še naprej resno vplivali na izčrpano civilno prebivalstvo, zlasti na otroke. Koliko trpljenja vidimo v očeh otrok. Ti otroci so pozabili smejati se v tej deželi vojne. Oči otrok nas sprašujejo: zakaj? Zakaj toliko smrti? Zakaj toliko uničenja? Vojna je vedno nesmisel in poraz! Ne dopustimo, da bi vojni vetrovi še močneje zapihali nad Evropo in Sredozemljem. Ne prepustimo se logiki orožja in ponovnega oboroževanja. Mir se nikoli ne gradi z orožjem, temveč s tem, da ponudimo roke in odpremo srca.

Bratje in sestre ne pozabimo na Sirijo, ki že trinajst let trpi posledice dolge in uničujoče vojne. Toliko mrtvih, toliko pogrešanih oseb, toliko revščine in uničenja čaka na odgovore vseh, tudi mednarodne skupnosti.

Moj pogled je danes še posebej usmerjen v Libanon, ki ga že dolgo pestijo institucionalna blokada ter globoka gospodarska in socialna kriza, ki se je zdaj še poslabšala zaradi sovražnosti na meji z Izraelom. Naj Vstali tolaži ljubljeno libanonsko ljudstvo in podpira celotno državo v njeni poklicanosti biti dežela srečanja, sožitja in pluralizma.

Posebno misel namenjam regiji Zahodnega Balkana, kjer so narejeni pomembni koraki za vključitev v evropski projekt. Naj etnične, kulturne in konfesionalne razlike ne bodo razlog za razdor, ampak naj postanejo vir bogastva za vso Evropo in ves svet.

Prav tako spodbujam pogovore med Armenijo in Azerbaj­džanom, da bi ob podpori mednarodne skupnosti nadaljevali dialog, priskočili na pomoč razseljenim osebam, spoštovali bogoslužne prostore različnih veroizpovedi in čim prej sklenili dokončni mirovni sporazum.

Vstali Kristus naj odpre pot upanja za ljudi v drugih delih sveta, ki trpijo zaradi nasilja, konfliktov, pomanjkanja hrane in posledic podnebnih sprememb. Naj potolaži žrtve vseh oblik terorizma. Molimo za tiste, ki so izgubili življenje, in prosimo za kesanje in spreobrnjenje storilcev takšnih zločinov.

Naj Vstali pomaga haitskemu ljudstvu, da bi se nasilje, ki razjeda in obliva državo s krvjo, čim prej končalo in da bi država napredovala na poti demokracije in bratstva.

Naj potolaži Rohinge, ki jih je prizadela huda humanitarna kriza, in naj odpre pot sprave v Mjanmaru, ki ga razdirajo dolgoletni notranji spopadi, da bi se dokončno opustila vsakršna logika nasilja.

Naj Gospod odpre poti miru na afriški celini, zlasti za preizkušano prebivalstvo v Sudanu in na celotnem območju Sahela, na Afriškem rogu, v pokrajini Kivu v Demokratični republiki Kongo in v provinci Capo Delgado v Mozambiku, ter naj ustavi dolgotrajno sušo, ki je prizadela obsežna območja in povzroča pomanjkanje in lakoto.

Vstali naj zasije s svojo lučjo nad migranti in tistimi, ki se soočajo z ekonomskimi težavami, ter jim ponudi tolažbo in upanje, ko so v stiskah. Naj Kristus vodi vse ljudi dobre volje, da se združijo v solidarnosti in se skupaj soočijo s številnimi izzivi, s katerimi se soočajo najrevnejše družine v iskanju boljšega življenja in sreče.

Na ta dan, ko praznujemo življenje, ki nam je bilo podarjeno s Sinovim vstajenjem, se spomnimo neskončne Božje ljubezni do vsakega izmed nas: ljubezni, ki presega vsako mejo in vsako slabost. Vendar je dragoceni dar življenja tako pogosto preziran. Koliko otrok ne zagleda luči dneva? Koliko jih umre od lakote, koliko jih je prikrajšanih za osnovno oskrbo ali pa so žrtve zlorab in nasilja? Koliko življenj je predmet trgovanja z ljudmi, ki se širi?

Bratje in sestre, na dan, ko nas je Kristus osvobodil suženjstva smrti, pozivam vse, ki nosijo politično odgovornost, naj si ne prizanašajo v boju proti trgovini z ljudmi, si neutrudno prizadevajo za razbitje njenih izkoriščevalskih mrež in svobodo tistih, ki so njene žrtve. Naj Gospod potolaži njihove družine, zlasti tiste, ki nestrpno čakajo na novice o svojih ljubljenih, ter jim zagotovi tolažbo in upanje.

Naj luč vstajenja razsvetli naše duše in spreobrne naša srca, da se bomo zavedali vrednosti vsakega človeškega življenja, ki ga je treba sprejeti, zaščititi in ljubiti.

Vsem voščim blagoslovljene velikonočne praznike!