Jure SešekJure Sešek
Miha MočnikMiha Močnik
Starejši onemogli potrebujejo pomoč, pa tudi družbo (foto: Georg Arthur Pflueger / Unsplash)
Starejši onemogli potrebujejo pomoč, pa tudi družbo | (foto: Georg Arthur Pflueger / Unsplash)

V državnem zboru za zdaj zmagala kultura življenja!

Novice | 07.03.2024, 19:21 Marjana Debevec Petra Stopar

Poslanci so po splošni razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga štirje poslanci SD in pet iz Levice. V Svobodi predloga niso podprli, ker so o tem vprašanju že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.

Namen predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v  državni zbor lani vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev, je pacientu, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja, omogočiti smrt z medicinsko zastrupitvijo. 

Kje smo kot družba zašli? Namesto kulture življenja je kultura smrti. Ali je usmrtitev rešitev, ki naj jo slovenska družba nudi trpečim, starejšim in bolnim? To je le nekaj izjav in vprašanj s seje Državnega zbora, kjer je danes potekala prva in zadnja obravnava predloga zakona o samomoru s pomočjo. Vložilo ga je društvo Srebrna nit s podpisi pet tisoč volivcev.

Eden od avtorjev t. i. predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Andrej Pleterski je v uvodni predstavitvi na seji Državnega zbora dejal, da je namen predlaganih zakonskih rešitev pomagati pacientom, sposobnim odločanja o sebi, ki neznosno trpijo, brez upanja, da se bo to spremenilo.

"A koristi od zakona ne bo imela le peščica, ki bo pravico aktivirala, temveč vsi, ki nas tare strah, da nas doleti neznosno trpeč in nedostojanstven konec življenja. Zakon prepoveduje vsakršno nagovarjanje k pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Nikomur je ne bodo ponudili namesto zdravljenja ali paliativne oskrbe," je še dejal.

Vloga zdravnikov je po navedbah predlagateljev zmanjšana na najmanjšo možno mero in daje prednost samousmrtitvi, ne evtanaziji.

IN KAKŠNA SO MNENJA POSLANSKIH SKUPIN?

V Svobodi menijo, da je predlog zakona sicer dobro pripravljen, vendar potrebuje širšo družbeno razpravo. Zato so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju.

Tereza Novak iz Svobode je v predstavitvi stališča poslanske skupine menila, da zakon temelji na globokih etičnih komponentah in na načelu spoštovanja pacientove avtonomije, ki se sam odloča za pomoč pri smrti, a dodala, da gre za širše družbeno vprašanje:

"Danes obstaja pravica do življenja. Kaj pa pravica do smrti? Ali bi si jo želeli zase ali za svoje najbližje, če bi neznosno trpeli? Vse to so težka vprašanja, ki v duhu časa zahtevajo širšo družbeno refleksijo.

Osnova zanjo mora biti poglobljena družbena razprava, saj gre za zahtevno in zapleteno materijo, povezano z močnimi čustvi, s številnimi etičnimi in medicinskimi dilemami in zahtevnimi pravnimi pomisleki."

Poslanske skupine so se v splošni razpravi strinjale, da je treba urediti področje paliativne oskrbe. Koalicija in opozicija pa sta bili glede tega, ali vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakonsko urediti, na povsem različnih bregovih.

V SDS odločno nasprotujejo predlogu zakona, saj menijo, da podpira "kulturo smrti, namesto življenja". Poudarjajo, da vse zdravniške organizacije nasprotujejo predlogu. Menijo, da bi vlada morala okrepiti paliativno oskrbo.

Kričal je po evtanaziji, dokler ni spoznal ljudi, katerim je bilo mar zanj

Kot je poudarila poslanka Eva Irgl, nas pri evtanaziji ne sme zanimati samo vprašanje legalne uzakonitve, ampak kaj bi takšna uzakonitev, v kolikor bi do nje dejansko prišlo, prinesla v ta družbeni prostor, v duhovnem, filozofskem, tudi družbenem in pa seveda čisto človeškem smislu.

"Znana je zgodba bolnika, osebe, ki je prav kričala po tem, da naj izvedejo evtanazijo, potem pa se je zgodilo naslednje. Temu človeku so se posvetili, ugotovil je, da je marsikomu mar zanj, in ko je ugotovil, da mu je mar, ni več klical po evtanaziji.

Se pravi, mi moramo spremeniti način razmišljanja in vpeljati v družbeni prostor to, da nam je mar za sočloveka. Torej moramo napraviti nekakšen premik od ciljev lastnega vzpona v izkušnjo nesebičnosti. Biti samo ob človeku, ki skuša nedvomno bolečino in tudi skuša strah.

Mnogi bolni res ne morejo več komunicirati z besedami in z razumom, lahko pa še vedno komunicirajo z dotikom, z bližino, s hvaležnostjo, z ljubeznijo in to veste zagotovo vsi tisti, ki ste se kadarkoli soočali s smrtjo enega od bližnjih."

Alenka Jeraj pa je spomnila na svarila združenja Spominčica za pomoč pri demenci. Združenja opozarja, da v zvezi z duševnimi boleznimi "zakon v členu 6/2 izključuje možnost pomoči pri samomoru ali usmrtitve v primerih neznosnega trpljenja, ki je odraz akutne duševne motnje.

V členu 22/3 pa med razloge, ki so privedli do usmrtitve bolnika, navaja bolezensko stanje ali drugo stanje oziroma nepovratno zmanjševanje telesne ali duševne zmogljivosti."

Spominčica tako po besedah Jeraj ocenjuje, da "zakon v predlagani obliki med razlogi, ki omogočajo usmrtitve duševnih bolnikov, ne izključuje možnost samomora s pomočjo ali evtanazije bolnikov z demenco, ki je kronična, neozdravljiva, nevropsihiatrična bolezen z napredujočim nepovratnim zmanjševanjem duševnih zmogljivosti".

Strah ljudi, da bodo umirali sami - smo res tako egoistična družba?

Tudi v NSi ostro nasprotujejo predlogu. Menijo, da je treba predvsem omogočiti dostop do lajšanja bolečin in hitrejši dostop do paliativne oskrbe. Poleg tega predlog po njenem mnenju radikalno spreminja poslanstvo zdravnikov.

Iva Dimic je bila kritična do trditev predlagateljev zakona, da tako imenovano »pravico do smrti lahko razumemo kot pomembno razširitev ali celo dovršitev človekovih pravic«. Resnica je po njenih besedah prav nasprotna, »dejansko in celostno ta pravica ne širi ideje človečnosti, temveč jo spodkopava«.

Pojasnila je, da predlagatelji zakona obljubljajo najcenejši in najučinkovitejši način končanja trpljenja: "Celo v samem predlogu zakona samo usmrtitev hvalite, češ, kako je to poceni v primerjavi z oskrbo.

Ljudje božji, kot argument za samomor ste v samem zakonu napisali, da je cenejši kot oskrbnina. Kam bo to pripeljalo? To je poleg tega tudi neoliberalno, kjer je človek strošek za sistem, to je neoliberalni program pod krinko humanosti. To ni humano, to je poraz humanosti."

Poslanec Janez Žakelj je opozoril, da je velik delež telesna trpljenja mogoče omiliti. "Problem, ki pa je, je pa socialno trpljenje, osamljenost in strah, da bodo ljudje sami, ko bodo umirali. In tukaj bi gospoda Pribca, ki je rekel, da se dviguje podpora temu predlogu zakona vprašal, če se mu zdi, da je dvig podpore tudi rast humanosti v družbi. Jaz mislim, da ne.

Ta družba je namreč vedno bolj potrošniška, individualna, egoistična, žal, četudi vam iz lastnih izkušenj povem, da se da s prostovoljstvom narediti zelo veliko."

Povedal je tudi, da je bilo na področju paliative v zadnjih letih veliko storjenega. "Pred dvemi leti mi je umrl oče, sicer v lepih 97 letih, umiral je 14 dni in vam povem, da si nisem mislil, da je lahko smrt tudi lepa, zato ker je umrl v ljubečem okolju, ker so mu pomagali strokovnjaki, da ni preveč trpel, je pa tudi trpel in smo se lepo poslovili od njega in si želim za vsakega tako smrt.

Tako, da to je za mene humana smrt, ne pa smrt zapuščenega, ki nima nikogar in umira sam, pa ne glede na to, da izgleda zelo humano, ker ni nobenih reakcij, v bistvu je ta smrt kruta," je še dejal Žakelj.

Iz opozicije je bilo tudi slišati opozorila pred zlorabami ukrepa o samomoru s pomočjo in dogajanjem, ki se je po uvedbi podobnih zakonov stopnjevalo v tujini, posebej v Kanadi in na Nizozemskem.

SD in Levica za usmrtitetv z medicinsko zastrupitvijo

V SD medtem nasprotno menijo, da predlog lahko okrepi medicino. Toda poudarjajo, da potrebujejo dodatno strokovno usklajevanje in široko javno razpravo. Menijo, da bi o vprašanju glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja morali odločati državljani.

V Levici pa predlog soglasno podpirajo. Menijo, da posameznik najbolje ve, kaj je zanj dostojna smrt. Poleg tega poudarjajo, da bi predlog zakona omogočil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja le tistim, ki so neozdravljivo bolni, in tistim, ki neznosno trpijo.

Pri tem ne pozabimo, da so med neozdravljivo bolnimi tudi psihično bolni, kar so izrecno poudarili na tiskovni konference Zdravniške zbornice Slovenije. Na Nizozemskem tako cveti trgovina z organi mladih psihičnih bolnikov. 

Novice
Dijaki frizerske šole so uredili stanovalce doma starejših (photo: FB DEOS Center starejših Črnuče) Dijaki frizerske šole so uredili stanovalce doma starejših (photo: FB DEOS Center starejših Črnuče)

Kaj hitro se je naredila prava vrsta ...

Tudi v DEOS Center starejših Črnuče je prišla pomlad in s tem čas za spremembe. Tako so stanovalci medse povabili dijaki Srednje frizerske šole, ki so se vabilu z veseljem odzvali, pišejo na ...