Mag. Martin Lisec | (foto: NL)
Mag. Martin Lisec: Moč naše notranje odgovornosti
Via positiva Nataša Ličen
Veliko premalo delamo na področju lastne odgovornosti. Velikokrat govorimo o vzgoji zdravo postavljenih meja. Toda meje začnejo delovati, ko človek sam prepozna v svoji odgovornosti, do kod lahko gre in kje naj se ustavi. Vsak pri sebi ve in čuti, kje in kdaj gre preko, ko bi se moral ustaviti, pa se ni. S časom se to vedno pokaže. V postnem času se bolj oziramo vase v želji večjega prebujanja pozornosti in čuječnosti za postavitev dobrih temeljev v svojem življenju.
Graditev miru
»V odnos gremo vedno z določenim notranjim razpoloženjem. Postavljeni smo pred odločitvijo, kaj lahko naredim za več sožitja? Če vstopimo odgovorno, lahko to prinese veliko dobrega, miru, harmonije. Zgledi so izrednega pomena. Zgledi nas oblikujejo na poteh našega življenja. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno.
V tem pomasovljenem svetu posameznik pozablja na čuječi stik s seboj, na odgovornost in svobodo odločitve.
Naš svet se sooča s številnimi težkimi razmerami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti ... Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki. Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje.
"Deveti mednarodni logoterapevtski simpozij o izzivih časa in kljubovalni moči duha, je povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva. Že sv. Avguštin je pred več kot tisoč leti ob prebiranju življenjepisov svetnikov, ko se je lomila tudi njegova osebna življenjska pot, dejal: »Ja, če so oni zmogli, zakaj pa jaz ne bi mogel? Ozrimo se okrog sebe, opazujmo, poslušajmo ljudi, seveda tudi za branje si vzemimo čas, kajti to nas lahko navduši za odločitve, oziroma nam je lahko zelo dobra spodbuda.«
Logoterapija je način obravnave človeka, ki temelji na vprašanjih o pomenu in smislu človekovega življenja.
Drug drugemu smo učitelji
»Razmislek o ljudeh, ki so na takšen ali drugačen način obogatili naše življenje, spodbuja k zdravi ponižnosti. Dr. Jože Ramovš, s katerim v zadnjem času veliko sodelujemo, tudi zaradi priprave študija logoterapije v Sloveniji, je pred dnevi opisal resnični dogodek, ko so Frankla vprašali, kdo je večji - on ali Freud?, je odgovoril: »Seveda je večji Freud, ampak palček na ramenih velikana vidi dlje.« To je bogato sporočilo, po eni strani smo hvaležni za ljudi, ki so nas v življenju oblikovali, po drugi strani pa so vsa ta spoznanja naloga za vsakega med nami, da iz tega naredi nekaj unikatnega in izvirnega za svoje življenje.«
Simpozij o izzivih časa in kljubovalni moči duha
»Opažamo v tem našem svetu toliko prizadevanj na eni strani za lepo, dobro, za sožitje, po drugi strani pa je toliko ranjenosti, vojn, trpljenja, nesporazumov, razklanosti. »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva«, je misel V. E. Frankla. Kar pomeni, da imamo vedno neko nalogo v tem svetu. Prav v tem lahko logoterapija prinese določene odgovore, ker nosi v sebi globok optimizem. Ne vdajajmo se pesimizmu, ampak znotraj težav - na različnih področjih - poiščimo naše točke moči, našega opolnomočenja in naredimo, kar v danih razmerah lahko.«
