Herta Maurer-Lausegger | (foto: Matjaž Merljak)
Začetnica uporabe filmske kamere pri raziskovanju narečij #video
Naš gost Matjaž Merljak
Naša gostja je bila dr. Herta Maurer-Lausegger, jezikoslovka, etnologinja in avtorica številnih strokovnih razprav ter knjig z avstrijske Koroške. Svoje življenje in delo je posvetila raziskovanju koroških slovenskih narečij in stare kmečke kulture.
Njen dom je je Ožekarjeva kmetija v Podnu v občini Borovlje. Po maturi na Slovenski gimnaziji v Celovcu se je odločila za študij slavistike in etnologije na graški univerzi. Poklicna in znanstvena pot jo je po opravljenem študiju popeljala na celovško univerzo.
Lani je prejela kulturno nagrado dežele Koroške in slovensko slavistično stanovsko nagrado za znanstvene dosežke. Pred tem je že prejala Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, Slomškovo priznanje ...
Noben denar ne mora človeka bolj razveseliti kot to, da moji fimi ustvarjajo pozitvno vzdušje na Koroškem ...
Narečja so jo pritegnila še v gimnazijskem času, ko je že sodelovala s celovškim radijem in je za nalogo dobila intervju o ljudskem izročilu s starejšim domačinom v Brodeh v Ljubeljski dolini: "Najbolj me je pritegnil »škopnjak« na Ljubelju in mi je ostal v dobrem spominu." Svojo raziskovalno pot začela pri etnološkem oddelku pri Krščanski kulturni zvezi, bila je tudi prva predsednica Narodopisnega društva Urban Jarnik.
V okviru njenega filmskega projekta, ki ga še vedno izvaja v sodelovanju s filmskim podjetjem ARTIS, je nastala vrsta dokumentarcev. Prikazujejo mline in žage, ovčerejo, obdelavo in prejo volne, kmečko orodje pozimi in poleti, peko kruha v črni kuhinji, spomine na nekdanje kmečko življenje, ljudske pesmi, ziljsko štehvanje idr.
Dokumentacija je bila opravljena v zadnjem trenutku, saj slovenski govori in obširno poznavanje preteklosti močno izginjajo.
Sprva ni bilo enostavno pridobiti ljudi, da bi nastopili pred kamero, sploh pa, da bi govorili sproščeno, tako kot govorijo vsak dan. A ji je uspelo. Prav tako ji je uspelo, da so ljudje dobro sprejeli njene filme. Vsak ima slovensko in nemško inačico. Tako jo zdaj vabijo tudi v povsem nemškogovoreče kraje na Koroškem.
Dr. Herta Maurer-Lausegger se je veliko posvečala koroškemu bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku in je med drugim s pomočjo forenzičnih strokovnjakov Centra za kriminalistično-tehnične preiskave v Ljubljani leta 1992 dokazala, da je šest besedil, rokopisov neznanega avtorja, ki jih hrani Koroška osrednja knjižnica na Ravnah, napisal Drabosnjak. Šlo je za dve varianti Pastirske igre, za Igro o izgubljenem sinu in trojni apokrifni molitvenik (Bukvice za vsakdanje potrebe, Bukvice od svetega križa in Bukvice od Andreja Drabosnjaka).
