Maja MorelaMaja Morela
Aleš KarbaAleš Karba
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Agata Freyer (foto: Jože Bartolj)
Agata Freyer | (foto: Jože Bartolj)

Naša gostja: Agata Freyer

Naš gost | 07.12.2023, 08:49 Jože Bartolj

V oddaji Naš gost smo gostili avtorico lutk, scenografko, kostumografko, akademsko slikarko Agata Freyer, letošnjo dobitnico Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji.

Prihaja iz znamenite ljubljanske družine, ki je imela do leta 1948 trgovino umetnostne obrti Lectarijo na Kongresnem trgu. Oče Robert Freyer in mati Henrieta Krbavčič – Freyer sta vanjo vložila veliko ljubezni in prvovrstne izdelke domače obrti, ki jih je njen oče kupoval po vsej bivši državi. Prav tako sta pri arhitektu Jožetu Plačniku naročila notranjo opremo trgovinice.

Agata je nato sledila umetniški žilici in tistemu česar se je navzela v družini, občutku za lepo in se vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje. Po diplomi, ki jo je opravila na oddelku za modno oblikovanje pri prof. Alenki Bartl, se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost. Tam je bila ena zadnjih študent akademskega slikarja, prof. Franceta Miheliča. Po končani akademiji se je odločila, da jo zanima lutkarstvo, saj je že kot otrok oboževala predstave marionetnega gledališča.

Na eni od predstav je spoznala režiserja Edija Majarona, s katerim sta nato začela skupno pot, tako umetniško kot življenjsko. Skupaj sta ustvarila okoli 40 predstav in z njimi gostovala po vsej Jugoslaviji. Kasneje sta skupaj ustanovila Freyer teater, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Agata je za svoje delo v lutkarstvu letos prejela tudi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti.

Poleg tega je Agata Freyer poučevala umetnostno zgodovino na Srednji trgovski šoli na oddelku za aranžertvo. Tako je prenašala ljubezen do likovne umetnosti na mlade generacije. Še naprej je raziskovala delo arhitekta Jožeta Plečnika in na šoli preko Andragoškega centra ustanovila tudi Plečnikov krožek. Hkrati je dosegla vrnitev nacionaliziranega Plečnikovega pohištva njene družine in ga donirala Etnografskemu muzeju. Tam je zdaj na ogled v prvem nadstropju kot stalna postavitev z izvirnim Plečnikovim restavriranim pohištvom. Danes je Lectarija njegova edina v celoti ohranjena oprema trgovine. Agata je donirala tudi načrte za Plečnikove jaslice muzeju jaslic na Brezjah. Te so bile razstavljene tudi kot eksponat na Svetovni razstavi v Dubaju.

Prisluhnite posnetku oddaje.

Naš gost
Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

 (photo: Vatican Media)  (photo: Vatican Media)

Kje bo živel Leon XIV.?

Papež Leon XIV. naj bi imel namen živeti v Apostolski palači. Vendar stanovanje prej potrebuje prenovo. Sveti oče si je prostore ogledal po nedeljskem opoldanskem nagovoru, ko so sneli pečat z ...

Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media) Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media)

Pogled redovnikov in redovnic na novega papeža

V zgodovini je bilo kar nekaj papežev iz vrst redovnikov. Zelo znan je papež Gregor Veliki, ki je bil benediktinski menih, in je med svojimi številni reformami spodbujal tudi petje t.i. ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...