Jože BartoljJože Bartolj
Andrej JermanAndrej Jerman
Meta PotočnikMeta Potočnik
Agata Freyer (foto: Jože Bartolj)
Agata Freyer | (foto: Jože Bartolj)

Naša gostja: Agata Freyer

Naš gost | 07.12.2023, 08:49 Jože Bartolj

V oddaji Naš gost smo gostili avtorico lutk, scenografko, kostumografko, akademsko slikarko Agata Freyer, letošnjo dobitnico Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji.

Prihaja iz znamenite ljubljanske družine, ki je imela do leta 1948 trgovino umetnostne obrti Lectarijo na Kongresnem trgu. Oče Robert Freyer in mati Henrieta Krbavčič – Freyer sta vanjo vložila veliko ljubezni in prvovrstne izdelke domače obrti, ki jih je njen oče kupoval po vsej bivši državi. Prav tako sta pri arhitektu Jožetu Plačniku naročila notranjo opremo trgovinice.

Agata je nato sledila umetniški žilici in tistemu česar se je navzela v družini, občutku za lepo in se vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje. Po diplomi, ki jo je opravila na oddelku za modno oblikovanje pri prof. Alenki Bartl, se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost. Tam je bila ena zadnjih študent akademskega slikarja, prof. Franceta Miheliča. Po končani akademiji se je odločila, da jo zanima lutkarstvo, saj je že kot otrok oboževala predstave marionetnega gledališča.

Na eni od predstav je spoznala režiserja Edija Majarona, s katerim sta nato začela skupno pot, tako umetniško kot življenjsko. Skupaj sta ustvarila okoli 40 predstav in z njimi gostovala po vsej Jugoslaviji. Kasneje sta skupaj ustanovila Freyer teater, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Agata je za svoje delo v lutkarstvu letos prejela tudi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti.

Poleg tega je Agata Freyer poučevala umetnostno zgodovino na Srednji trgovski šoli na oddelku za aranžertvo. Tako je prenašala ljubezen do likovne umetnosti na mlade generacije. Še naprej je raziskovala delo arhitekta Jožeta Plečnika in na šoli preko Andragoškega centra ustanovila tudi Plečnikov krožek. Hkrati je dosegla vrnitev nacionaliziranega Plečnikovega pohištva njene družine in ga donirala Etnografskemu muzeju. Tam je zdaj na ogled v prvem nadstropju kot stalna postavitev z izvirnim Plečnikovim restavriranim pohištvom. Danes je Lectarija njegova edina v celoti ohranjena oprema trgovine. Agata je donirala tudi načrte za Plečnikove jaslice muzeju jaslic na Brezjah. Te so bile razstavljene tudi kot eksponat na Svetovni razstavi v Dubaju.

Prisluhnite posnetku oddaje.

Naš gost
Damijana Medved (photo: Rok Mihevc) Damijana Medved (photo: Rok Mihevc)

Katera je vaša najlepša slovenska beseda?

Leta 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali ...

Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek) Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek)

Kačo namesto psa?

V studiu smo poleg Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo gostili tudi rdečerepega udava Feliksa in bradato agamo Tineta. Aleš Abram poudarja, da se eksotičnih živali držijo ...

Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay) Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay)

O časovnih prepovedih gnojenja

Z gnojenjem zemlji vračamo hranila, ki jih v času vegetacije gojene kmetijske rastline porabijo. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov predpisuje, da se v zimskem ...