Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
 (foto: Katoliška mladina)
| (foto: Katoliška mladina)

Zakaj čebele, panji in panjske končnice na taizejskem srečanju?

Slovenija Rok Mihevc

Glavno prizorišče Evropskega srečanja mladih je v ljubljanski dvorani Stožice pripravljeno v znamenju čebel in spominja na slovensko tradicijo.

Slovenska kulturna dediščina na letošnjem srečanju

V Sloveniji imamo izjemno čebelarsko dediščino. AŽ panje, panjske končnice, čebelnjake, kranjsko čebelo, od tu izhaja tudi Svetovni dan čebel. To slovensko kulturno dediščino so organizatorji želeli poudariti tudi na letošnjem srečanju v Ljubljani.

© Katoliška mladina

Čebelarjenje uči odgovornost, delavnosti, vztrajnosti

»Smo dežela z največ čebelarji na prebivalca, kjer se sme čebelariti le z kranjsko čebelo ali sivko, kot ji radi rečemo. Čebelarjenje uči odgovornosti, delavnosti, vztrajnosti in ne nazadnje tudi ljubezni ter skrbi za naravo, ki nas obdaja. Čebela je žlahtna spremljevalka slovenske kulture in svetel zgled urejene skupnosti in sodelovanja. Pravila, ki veljajo v čebeljih družinah, so spoštovanje, skrb za druge, pripadnost, predvsem pa odgovornost do lastnih in skupnih nalog. Učijo nas o pomembnih vrednotah in verjamem, da bodo v navdih tudi mladim,« je na novinarski konferenci pojasnila Maja Lampret, direktorica Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica.

Pravila, ki veljajo v čebeljih družinah, so spoštovanje, skrb za druge, pripadnost, predvsem pa odgovornost do lastnih in skupnih nalog.

Panjske končnice poklonila Čebelarska zveza Slovenije

Na Taizéjskem srečanju so s sodelavci Hiše kranjske čebele iz Višnje Gore izvedli dve delavnici, ki sta bili sestavljeni iz izobraževalnega in ustvarjalnega dela. V prvem so udeležencem predstavili slovensko čebelarstvo, kranjsko čebelo, njene posebnosti in odlike ter tudi pomen opraševanja za prihodnost. V drugem delu pa je potekalo slikanje na panjske končnice, katere je udeležencem poklonila Čebelarska zveza Slovenije, in pomenijo pomemben del slovenske kulturne dediščine. »Ljudska umetnost na panjskih končnicah, ki so imele pogosto verske vsebine, so predstavljale tudi način, kako so nekdaj ljudje v svoje domove prenesli biblijske motive.«

© Katoliška mladina

© Katoliška mladina

© Katoliška mladina

© Rok Mihevc

Prizori panjskih končnic

Nekatere izmed njih je mogoče videti na glavnem prizorišču v Stožicah. »In sicer končnice s prizori: Jezusovo rojstvo, zadnja večerja, trije modri z vzhoda, beg v Egipt, svatba v Kani Galilejski, Jezusovo vstajenje in druge.«

© Katoliška mladina

© Rok Mihevc

Slovenija

VIDEOTEKA

  • Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina) Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina)

    Od jutri še en slovenski svetniški kandidat

    V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so včeraj slovesno praznovali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Letos je bil ob 120. obletnici mašniškega posvečenja v ospredju ...

    Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica