Radio Ognjišče
Jure PavšekJure Pavšek
Marko ZupanMarko Zupan
Marjana DebevecMarjana Debevec
 (foto: Katoliška mladina)
| (foto: Katoliška mladina)

Zakaj čebele, panji in panjske končnice na taizejskem srečanju?

Slovenija Rok Mihevc

Glavno prizorišče Evropskega srečanja mladih je v ljubljanski dvorani Stožice pripravljeno v znamenju čebel in spominja na slovensko tradicijo.

Slovenska kulturna dediščina na letošnjem srečanju

V Sloveniji imamo izjemno čebelarsko dediščino. AŽ panje, panjske končnice, čebelnjake, kranjsko čebelo, od tu izhaja tudi Svetovni dan čebel. To slovensko kulturno dediščino so organizatorji želeli poudariti tudi na letošnjem srečanju v Ljubljani.

© Katoliška mladina

Čebelarjenje uči odgovornost, delavnosti, vztrajnosti

»Smo dežela z največ čebelarji na prebivalca, kjer se sme čebelariti le z kranjsko čebelo ali sivko, kot ji radi rečemo. Čebelarjenje uči odgovornosti, delavnosti, vztrajnosti in ne nazadnje tudi ljubezni ter skrbi za naravo, ki nas obdaja. Čebela je žlahtna spremljevalka slovenske kulture in svetel zgled urejene skupnosti in sodelovanja. Pravila, ki veljajo v čebeljih družinah, so spoštovanje, skrb za druge, pripadnost, predvsem pa odgovornost do lastnih in skupnih nalog. Učijo nas o pomembnih vrednotah in verjamem, da bodo v navdih tudi mladim,« je na novinarski konferenci pojasnila Maja Lampret, direktorica Zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica.

Pravila, ki veljajo v čebeljih družinah, so spoštovanje, skrb za druge, pripadnost, predvsem pa odgovornost do lastnih in skupnih nalog.

Panjske končnice poklonila Čebelarska zveza Slovenije

Na Taizéjskem srečanju so s sodelavci Hiše kranjske čebele iz Višnje Gore izvedli dve delavnici, ki sta bili sestavljeni iz izobraževalnega in ustvarjalnega dela. V prvem so udeležencem predstavili slovensko čebelarstvo, kranjsko čebelo, njene posebnosti in odlike ter tudi pomen opraševanja za prihodnost. V drugem delu pa je potekalo slikanje na panjske končnice, katere je udeležencem poklonila Čebelarska zveza Slovenije, in pomenijo pomemben del slovenske kulturne dediščine. »Ljudska umetnost na panjskih končnicah, ki so imele pogosto verske vsebine, so predstavljale tudi način, kako so nekdaj ljudje v svoje domove prenesli biblijske motive.«

© Katoliška mladina

© Katoliška mladina

© Katoliška mladina

© Rok Mihevc

Prizori panjskih končnic

Nekatere izmed njih je mogoče videti na glavnem prizorišču v Stožicah. »In sicer končnice s prizori: Jezusovo rojstvo, zadnja večerja, trije modri z vzhoda, beg v Egipt, svatba v Kani Galilejski, Jezusovo vstajenje in druge.«

© Katoliška mladina

© Rok Mihevc

Slovenija
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica