Športno dvorano Medvode je včeraj napolnilo 2500 obiskovalcev, ki so želeli prisluhniti misijonarju Pedru Opeki. Pri tem vrhuncu svojega osmega obiska v Sloveniji je spregovoril o svojem delu na Madagaskarju, o odraščanju v Argentini in o tem, kaj je prosil predsednico Slovenije. Njegov obisk ima tudi noto dobrodelnosti, saj si želi, da z darovi podpremo številne projekte misijona Akamasoa na Madagaskarju.
Njegovo pričevanje in glasbene vložke si lahko ogledate tukaj:
"Jaz imam zdaj več domovin, korenine pa so tukaj v Sloveniji", je naš veliki rojak v uvodu odgovoril na vprašanje, kako so počuti v Sloveniji: »Nekoč so me študenti vprašali, od kod prihajam. Sem jim odgovoril, da prihajam iz planeta Zemlje, da sem zemljan. Odkod pa vi? Pa so bili nekaj trenutkov tiho, potem smo se vsi smejali. Vsi smo Zemljani, vsak Zemljan pa ima tudi eno domovino.«
Kot človek, ki ima izjemen čut za pravičnost in reveže, podobno kakor papež Frančišek izvor svetovnih neenakosti vidi v brezbrižnosti človeka in ga skuša prebuditi:« Vsak se briga samo zase. Ampak, vam rečem, ko vi pričujete o dostojanstvu človeka, otroka, matere …. in o boju za pravičnost, ljudje poslušajo. In vedo, kdaj je ta naša beseda resnična, ki se angažira. To ni predavanje, jaz govorim s srce, z dušo in telesom, da jih prepričam.«
Očetovi čudežni rešitvi iz povojnih pobojev pri Hrastniku se more zahvaliti, da sploh živi. Ob tem je odločno poudaril potrebo po spravi in odpuščanju med Slovenci: »Kako bomo mi še lahko živeli v sovraštvu? Moramo drug drugemu odpustiti napake in prizadejane bolečine. Kako naj sicer živimo skupaj?«
Prošnjo po spravi in dostojnem mestu pokopa je izrazil tudi predsednici republike Nataši Pirc Musar ob obisku v predsedniški palači: » Da se vrne vsem našim po vojni pobitim rojakom dobro ime. Da imamo kraj, kamor bi položili vse te naše brate in sestre. Mi je zagotovila, da bo storila vse, kar je v njeni moči. Objavila bo tudi moje pismo o tej prošnji.«
In kaj so povedali nekateri udeleženci? Janez Janša: »Bil je izjemen dogodek. Ostaja mi njegova misel, da ne potrebuje medalj, temveč riž za otroke. To, kar je ustvaril na Madagaskarju, je predvsem upanje, da se Madagaskar izkoplje iz revščine.«
Misijonar Tone Kerin, ki z Opeko dela že več desetletij, humorno doda: »Veste, jaz delam tam na koncu sveta potem pa na desno. In tam je še veliko nepismenosti. In sem se odločil delati šole, saj narod ne more napredovati, če otroci niso šolani. In kam naj se obrnem? Na Slovence. Hvala vam.«
Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...
Na Izrael so se zgrnile številne kritike, potem ko je policija latinskemu patriarhu v Jeruzalemu in kustosu v Sveti deželi, kardinalu Pierbattisti Pizzaballi in patru Francescu Ielpi, na cvetno ...
Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...
V Malem misijonskem nagovoru je bil z nami frančiškan p. Marko Novak, ki je že štiri desetletja blizu bolnim in trpečim kot bolniški duhovnik. V razmišljanju se osredotoča na Frančiškovo vero ter ...
»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...
Priprave na največji krščanski praznik se v marsikaterih kuhinjah že stopnjujejo. Da bi bile čim bolj mirne in uspešne, sestra Nikolina svetuje dobro organizacijo, predvsem pa to, da si delo ...