Širimo ljubezen z majhnimi dejanji. | (foto: NL)
Pismo za lepši dan
Mladoskop Nataša Ličen
Ob Tednu Karitas spomnimo znova na projekte Mlade Karitas - young Caritas, ki odgovarjajo na različne potrebe ljudi. Miklavževi angelčki so večino daril že pomagali zbrati in zaviti, samo še čakajo, da se jih razdeli otrokom. Za pristop k akciji Pismo za lepši dan pa je še čas, tudi za projekt Povezani preko telefona.
"Za Miklavževe angelčke se je treba najprej prijaviti, prijavnica je na spletni strani Mlade Karitas, ko dobimo osnovna navodila, zavijemo škatlo v darilni papir in vanjo damo kakšno didaktično igro, kaj sladkega, morda šolske potrebščine, ki vedno pridejo prav, lahko tudi manjšo knjigo. Na notranji rob, če želimo, napišemo lepo voščilo, in potem na škatlo nalepimo še nalepko, komu bo darilo namenjeno, lahko je splošno, ali pa že ob prijavi izberemo, recimo za fanta iz četrtega razreda, da tudi mi vemo komu je namenjeno."
Osamljenost pogosto ni vidna, kar pa ne zmanjša potreb. Pogosto spregledamo soseda, ki je osamljen, pa ga videvamo vsak dan. Bodimo pozornejši,so tudi takšni, ki so radi sami, vseeno pa se potrudimo in se povežimo. Dialoga, povabiti v pogovor, se učimo vse življenje.
Daša Štalc: »Opažamo, da je med ljudmi precej osamljenosti, ki so oddaljeni, predvsem starejši, od ostale populacije. S projektom »Pismo za lepši dan« bi jih radi spomnili, da nekdo pa vendarle misli nanje in niso vedno sami. Letos imamo prijavljenih za sodelovanje v akciji pisanja pisem več kot štiri tisoč starostnikov in več kot trideset Domov za starejše. Ko se prijavimo, da bomo med pisci pisem, dobimo navodila, kako pismo napišemo in o čem lahko pišemo.«
Težko se je vživeti v samoto drugega, ko se v tem norem svetu in tehnologije še sami komaj zmoremo ustaviti. Imamo sicer stik, vendar je ta digitalen, zaslonski, pozabljamo pa na pristen stik, drug ob drugem. Empatija je potrebna in jo je treba spodbujati.
Bernarda Grašič: »Odločitev - narediti nekaj dobrega - osreči tudi nas. Ne vemo, kdo bo prejemnik našega pisma, toda že misel na to, da se je nekdo nasmehnil na račun naše pripravljene malenkosti, olajša izbiro za sodelovanje. Projket vsako leto raste in imamo vsako leto več prostovoljcev, je pa tudi na drugi strani vsako leto večja potreba tako po darilih za otroke iz družin, ki si jih ne morejo privoščiti, vse več je med ljudmi tudi osamljenih, zato si želimo še več prostovoljcev, da bi lahko dosegli čim več ljudi.«
Daša: »Za prostovoljstvo, če posameznik še nima te izkušnje, je prvi korak lahko težak, ker izstopimo iz svoje cone udobja. Tudi sama sem za to potrebovala nekaj časa in prepričevanja prijateljice. Morda se kdo boji, toda ko vstopiš v prostovoljstvo se zgodijo lepe stvari, nikoli slabe.«
Z majhnimi dejanji in koraki spreminjamo, čeprav počasi, rišemo nasmehe in s tem širimo ljubezen
Bernarda: »Priznam da ne zmorem tega vsak dan, sem le človek. Zdi pa se mi vredno truditi, da kamorkoli pridemo damo košček sebe in svoje ljubezni, saj ne vemo, kakšne so zgodbe ljudi na drugi strani, ne poznamo ozadij in zato skušam razumeti druge, čeprav tudi sama tisti dan morda nisem najboljše volje.«
Želim si v letu 2024 še več odprtosti in čutnosti
Daša: »Ni vsak dan lahek dan, tudi mi imamo svoje težave, ki jih morda niti nočemo pokazati navzven, toda vemo, da smo tam za druge in kljub težkim časom, se odpremo drugim in od njih potem dobimo ljubezen nazaj. Zadnje čase se sama odločam bolj za nematerialna darila, mamo sem povabila na balet, prijateljici sem za naslednje leto določila pet datumov, ko se bova srečali ob kavi. To so darila, ki jih rada dajem.«
O projektu Povezani preko telefona bomo podrobnje spregovorili v Mladoskopu, na praznik Brezmadežne, 8. decembra, ob 21-ih, z Matejem Šadlom, vodjo projekta.
