Kako Janša razume pojem »janšist« in kaj poreče o Logarju?

Pogovor o | 23.11.2023, 14:56 Rok Mihevc Tanja Dominko

V oddaji »Pogovor« o smo prejšnji teden gostili predsednika NSi Mateja Tonina, prihodnjo sredo bomo gostili prvaka SLS Marka Balažica skupaj z nosilcem liste za Evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem, tokrat pa smo v naš studio povabili predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janšo.

Na pragu kako resne politične krize je Slovenija, kaj sporočajo centri moči, nas čakajo predčasne volitve in tudi, ali je mogoče sodelovanje na desni sredini, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili našemu gostu. Oddaji lahko v celoti prisluhnete tukaj, v članku pa preberite odgovore na nekaj vprašanj.

G. Janša, opozarjate, da smo na pragu resne politične krize tudi zaradi napovedi Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanj premierja Roberta Goloba. Tudi vaša vlada je razpadla zaradi KPK. Kako vidite vzporednico teh dveh dogodkov?

Tisti, ki imamo malo daljši spomin, vemo, kako je KPK nastala, kateri kadri so jo vodili in so še vedno tam zaposleni. V državah, kjer sodstvo in tožilstvo normalno delujeta, kjer je Policija nepristranska in enako obravnava vse, ne rabite še ene komisije, ki se ukvarja s korupcijo in izdaja raznorazna mnenja. Ta mnenja so v primerih, ko je šlo res kaj narobe, pa tudi v veliko primerih, ko ni šlo nič narobe, uporabljena kot politični instrument. V nekem določenem trenutku, običajno takrat, ko gre tranzicijski levici slabo, vključijo te paradržavne institucije. Tudi zdaj ni nič drugače.

V nekem določenem trenutku, običajno takrat, ko gre tranzicijski levici slabo, vključijo te paradržavne institucije. Tudi zdaj ni nič drugače.

Vsebina postopka je lahko popolnoma votla, lahko pa je prikazana kot »big bang«, katerega posledica je izstop koalicijskih partneric iz koalicije in padec te vlade. Mislim, da se bo to zadnje zgodilo takrat, ko bodo našli nekoga, ki bi zamenjal gospoda Roberta Goloba. Lahko pa se jim to tudi sfiži. Spomnimo se leta 2011, ko je vlado vodil Borut Pahor, ko je bila vlada nesposobna za obvladovanje krize. Hoteli so ga zamenjati, pa se ni dal, potem pa so sindikati zagnali kraval, Zares je izstopil iz koalicije ... Šli smo na predčasne volitve leto dni pred koncem mandata.

Na spletni strani KPK najdete veliko stvari, ki jih noben medij ni po objavil in v zavesti slovenske javnosti ne obstajajo. Tudi sama komisija je omejena po svojem vplivu, če ne bi bilo cele naveze s sodniki, tožilci in glavnimi uredniki nekaterih medijev, ki v določenem trenutku koordinirajo neko pasjo bombico, ki vpliva na javno mnenje.

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je bila jasna, da je politično nanjo vplival Robert Golob, ampak nekega večjega odmeva na te izjave ni bilo. Bi pričakovali, da bi se poleg KPK zganil še kdo?

Osebno ne pričakujem, da bi se zganili tisti, ki se niso zganili, ko so dve leti po ljubljanskih trgih grozili z umori in klicali k smrti mene, mojih volivcev, oz. volivcev SDS. Tisto je bilo hujše. Če nekdo reče, da je policiste treba očistiti janšistov, to pomeni, da bo pač pogrom narejen nad tistimi, s katerimi se ta vlada ne strinja, da jih bodo pometali iz službe, ni pa še to grožnja z umorom.
Enkrat smo šteli, na trgu pred parlamentov je bilo več kot tisoč transparentov kjer je pisalo »smrt janšizmu«.

Kako vi razumete ta pojem janšista, ki je nastal po vašem priimku?

Politika, ki nima pozitivnega programa, vedno rabi sovražnika in na negativnih čustvih gradi svojo paradigmo. Slovenci imamo žalostno izkušnjo iz časov enopartijske vladavine. Takrat, komur ni bil režim všeč, je bil razglašen za domobranca, fašista, karkoli, za simpatizerja in to je bilo dovolj, da so sledile formalne sankcije, od zaporov, zaplembe premoženja, izgonov...

Glede na to, da imamo v državnem zboru stranke, ki pravijo, da so ponosni nasledniki teh, ki so to počeli takrat, ni čudno, da uporabljajo iste vzorce. Besedo janšizem so skušali lansirati v slovensko javnost kot etiketo za nekaj slabega. V zadnjem času se to precej obrača kot bumerang, ker ljudje spoznavajo, da tisti, ki to uporablja in izgovarja, v bistvu drugim pripisuje to, kar je sam. Videl sem že par ljudi, ki so nosili majico z napisom »Jaz sem janšist«.

Besedo janšizem so skušali lansirati v slovensko javnost kot etiketo za nekaj slabega. V zadnjem času se to precej obrača kot bumerang, ker ljudje spoznavajo, da tisti, ki to uporablja in izgovarja, v bistvu drugim pripisuje to, kar je sam.

Smo brez treh ministrov, kako gledate na dogajanje v vladi, poznate njen ustroj, trikrat ste bili predsednik vlade. Kakšno oceno bi podali?

Srečujem ljudi, ki pravijo, da so za Bratuškovo mislili, da slabše ne more biti, potem sta bila Cerar, Šarec, zdaj je še Golob, pa tudi pravijo, da kaj slabšega ne more biti. Jaz pa mislim, da je lahko še slabše. Kot je rekel Aleš Hojs, v politiki, ki gradi na negativnem in sovraštvu, je pravo dno dno Hude ali Krimske jame. Smo še zelo daleč in se bomo morali še zelo potruditi, da vsaj tisti, ki znamo razmišljati s svojo glavo in se pravočasno upreti, da dejansko ne bo prišlo do tega.

Vse več volivcev je neopredeljenih. Ali v tej paleti aktualnih strank ne najdejo svoje, ali čakajo morebiti na nove obraze? Se bo ta vzorec ponavljal v nedogled?

Vzorec, ki ga imamo, ni nastal čez noč. Slovensko volilno telo je v veliki meri gojeno volilno telo. Če bi zelo poenostavili, bi rekli, da imamo tri tretjine. Tretjino, ki bo volila ponosne naslednike totalitarne stranke in njihovih satelitov.

Potem je tretjina telesa, ki zna brati med vrsticami, ker se je to naučila delno, ko gre za starejšo generacijo v času enoumja, delno je pač to posebna lastnost pri delu mlade generacije in jih ne moreš peljati žejne čez vode. Se pozanimajo glede programov in preteklosti ter volijo trezno.

Potem imate pa še tretjino volilnega telesa, ki je zmedeno. Tukaj so ljudje, ki komaj shajajo čez mesec in nimajo časa spremljati dogajanja, imajo različne težke situacije. Ta tretjina mogoče sploh ne gre na volitve ali pa se mogoče šele zadnje tedne začne ukvarjati s tem, koga bi volil. V to tretjino spadajo tudi takšni, ki bi vedno nekaj novega in so najlažji plen teh novih obrazov. So tudi takšni, ki so že večkrat volili za neko stranko ali politično opcijo, pa so bili iz takšnega ali drugačnega razloga razočarani. In tudi ti so dobro lovišče za te nove projekte in obraze. Ampak to je še vedno premalo, da nastane stranka, kot je zdaj npr. Gibanje Svoboda, ki ima 41 poslancev, zato je potrebna večinska medijska podpora.

Gibanje Svoboda so volili tudi ljudje, ki verjetno nikoli ne bi volili za tako opcijo, če ne bi bilo kovida. 

Npr. Gibanje Svoboda so volili tudi ljudje, ki verjetno nikoli ne bi volili za tako opcijo, če ne bi bilo kovida. Takrat je bil nek težak čas in ne glede na to, kaj si naredil, ni bilo idealnih rešitev. Če so bili ukrepi restriktivni, je to prizadelo veliko ljudi, ki so se počutili prikrajšane. Če niso bili restriktivni, je to prizadelo manj ljudi, ampak so umirali. Takrat se je tudi stehtala neka solidarnost. Ni bilo zabav, prireditev, potovanj in potem pride nekdo, ki se poimenuje Svoboda in to deluje privlačno, »samo da bo svoboda«, smo slišali. Tem ljudem ni za zameriti, pač zagotovo te napake ne bodo ponavljali, če ne bo podobne situacije. Je pa ta velikost te vmesne tretjine takšna, da vsakič znova omogoča tistemu, ki ima velik vpliv na javna mnenja preko osrednjih medijev, manipulacijo.

Kakšni scenariji so mogoči, kaj se dogaja s poslansko skupino Gibanje Svoboda?

So takšni, ki so mogoče šele zdaj ugotovili, da bi bilo dobro imeti kakšno prepričanje. Nedavno sem slišal »grd« vic o poslanski skupini Gibanja Svoboda, da je bil Dejan Zavec njihov najbolj razgledan poslanec, pa še ta se je poslovil. No, o Dejanu Zavcu nič slabega, je dober športnik, ampak je predstavljal lik poslanca, kakršnih je v tej poslanski skupini veliko, ki se mogoče prej niti zanimalo niso za dogajanje na politični sceni. In potem poslušamo razpravo, kjer poslanci sploh ne vedo, kaj se je dogajalo v zadnjih 30 letih, katere vlade smo imeli, kakšne krize in težave ... Zelo težko je potem težke odločitve sprejemati v takem okolju.

Mislim, da sta možni samo dve opciji razpleta te politične krize. Prva je, da se znotraj iste koalicije postavi nova vlada, na čemer se intenzivno dela v ozadju. Druga opcija pa so predčasne volitve.

Kaj porečete o Logarjevi Platformi sodelovanja? Kaj se tukaj dogaja? Tukaj tečejo kakšni pogovori?

Platforma organizira razprave. Predsednik Anže Logar pravi, da je to zaenkrat samo še debata o vsebini, ampak verjamem, da bo iz te platforme nastala politična lista ali stranka. Stranka težje, lista za volitve pa lažje in zagotovo. To bo nov faktor na naslednjih volitvah.

Oddaji v celoti prisluhnite tukaj.