Uprava za varno hrano bo izvedla interni nadzor nad inšpekcijskim postopkom

Kmetijstvo | 21.11.2023, 13:16 Robert Božič

»V zvezi z odvzemom govedi na kmetiji Možgan iz Leskovca pri Krškem, bo Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvedla interni nadzor nad inšpekcijskem postopkom. Javnost bo o podrobnostih v zvezi s tem primerom in zaključkih nadzora obveščena po končanih postopkih oz. nadzoru,« so nam včeraj odgovorili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrstvo smo namreč zaprosili za pojasnitev samega poteka inšpekcijskega postopka v primeru odvzema živali.
Zanimalo nas je predvsem:

• Ali je mogoče, da postopek odvzema živali poteka brez prisotnosti ali vsaj vnaprejšnjega obvestila rejcu?
• Kdaj se v postopku uporabi policijsko spremstvo?
• Ali lahko v takem postopku v prostore kmetije vstopa samo inšpektor ali tudi osebe, ki so bile sicer prisotne?
• Kdo določa, katere osebe so lahko še prisotne na samem postopku?
• Kako, da je živino v dotičnem primeru nakladala "kvalificirana prijaviteljica" in ne samo osebje, ki je strokovno usposobljeno za to opravilo?
• Koliko živali je bilo odpeljano v klavnico in koliko nastanjeno na gostiteljskih kmetijah?

Na uradne odgovore na ta vprašanja bomo torej morali počakati, interni nadzor nad dotičnim inšpekcijskim postopkom pa naj bi se začel takoj, ko bo postopek, ki ga vodi inšpektorica končan.

Inšpektorica je živali odvzela na podlagi ustne odločbe. Komu jo je dala, če ni bilo lastnika zraven?

Ker pa so to informacije, ki potencialno zanimajo vse rejce živali, smo nekaj od teh vprašanj naslovili na dr. Vido Čadonič Špelič, nekdanjo direktorico Uprave za varno hrano.

Špeličeva pravi, da tak postopek ne more potekati brez prisotnosti lastnika živali in da na zasebno lastnino lahko vstopajo samo pooblaščene osebe, v tem primeru inšpektorica in policija.

Glede prisotnosti policije pa dr. Vida Čadonič Špelič pravi: »Policijsko spremstvo se uporabi takrat, kadar inšpektor, ki vodi postopek, oceni, da bi lahko stranka ovirala ta postopek ali celo, da bi bilo ogroženo njegovo zdravje in življenje. Tako da ne vem, zakaj se je kolegica odločila za to in tega tudi ne želim komentirati.«

Špeličeva pa posnetke nakladanja živine, pri katerem je aktivno sodelovala tudi prijaviteljica, komentira z naslednjimi besedami: »Vse tisto, kar je bilo vidno na kamerah, kaže na to, da je pri tem odvzemu morda celo prihajalo do mučenja živali ... Ne vem pa, kaj je tam delala članica Društva za zaščito konj. Namreč po Zakonu o zaščiti živali, novem zakonu, sicer lahko nevladniki pomagajo, ampak takrat, ko imajo opravljen tisti 40-urni tečaj. Tega enostavno ni mogla opraviti, ker ga ni še nihče organiziral.«

»Torej je šlo za tesno sodelovanje med zaščitniki živali in med inšpektorico, jaz bi temu rekla, da je šlo, po moje, za neko dogovorjeno akcijo in tukaj dejansko civilna družba sega na področje državnih inštitucij in taka civilna družba ni več civilna družba, ampak je paradržavna ustanova,« še meni dr. Vida Čadonič Špelič in svari, da je dogajanje potrebno razčistiti na začetku »ne pa da potem vijemo roke, ko bo tekel čas in se bo naredila velika škoda, velika moralna škoda kmetom in gospodarska škoda dotičnemu kmetu.