Maja MorelaMaja Morela
Aleš KarbaAleš Karba
Alen SalihovićAlen Salihović
Dr. Janek Musek (foto: NL)
Dr. Janek Musek | (foto: NL)

Dr. Janek Musek: Ljubezen je čudežno lepilo. Ne poznam drugega.

Via positiva | 09.11.2023, 18:00 Nataša Ličen

»Ljubezen, družina, vrednote« je naslov ene izmed knjig našega sogovornika v četrtkovem popoldnevu, dr. Janeka Muska, psihologa, doktorja znanosti, zaslužnega univerzitetnega profesorja, avtorja številnih knjig in strokovnih člankov. Se družbeni red spreminja?, prepoznamo namreč vse več agresivnih poizkusov. Osnovne podstati življenja, skupnega bivanja, osebnostne identitete, smisla, vse to se zdi, da se hoče s strani določenih akterjev v današnji družbi (spet) v temeljih porušiti, ali vsaj zamajati. Pogosto pod opravičilom napredne svobode in pravic individualnega. Posploševanje zavaja in množico zmede.

"Kar pravite, je pereča problematika današnjega časa. Zelo kompleksna, tudi moj odgovor bo takšen, ampak najprej k vprašanju, kako naj se sodobni človek znajde v nasprotujočih si informacijah glede vrednot, napredka in razvoja družbe?Klasično informacijsko družbo in medije sta splet ter razvoj umetne inteligence povsem spremenila in nekako zasenčila.

Današnjo družbo mnogi še vedno označujejo kot informacijsko in po svoje imajo prav, več kot prav, samo da se današnja informacijska družba močno razlikuje od njenih začetkov. Informacije so danes dostopne v bistveno večji meri kot kdajkoli prej. Posameznik izbira sam, kako bo prišel do informacij, lahko izbira med več različnimi, se med njimi odloča, katerim verjeti in podobno, čeprav vseh niti ne more preveriti ali so sploh verodostojne.

Klasično informacijsko družbo in medije sta splet ter razvoj umetne inteligence povsem spremenila in nekako zasenčila.

Vpliv digitalizacije na življenje in vzgojo

Digitalizacija življenja s pametnimi telefoni in družbenimi omrežji ne omogoča družbi samo dostopa do informacij, ampak družbo preplavlja z informacijami. Informacije, ki so na razpolago mladim, pa tudi starejšim seveda, danes niso več v pomoč. Te informacije si nasprotujo in kar je še huje, te informacije so v veliki večini zavajajoče. Slabe informacije, bi rekel, in kje naj mladi, pa tudi kot rečeno starejši, poiščejo navodila, kaj naj naredijo, kako naj rešujejo svoje probleme, kako naj si uredijo življenje, kje naj poiščijo prave, bistvene podatke, smernice za svoje težave ali odprta vprašanja? Seveda, iščejo jih na spletu, ampak kot rečeno, na spletu bodo soočeni z  80 do 90-timi odstotki zavajajočih, nasprotujočih si in predvsem nebistvenih informacij.

Nabor širokega kroga informacij ne sme biti odmik od pristne mečloveške komunikacije, to je sila pomembna zadeva, pri kateri moramo biti zelo, zelo pozorni.

Tako rekoč od zibelke, če malo pretiravam, imajo danes otroci v rokah pametne telefone. Starši prvič v zgodovini človeštva zaostajo za njimi v neki življenjsko pomembni zadevi, kjer bi morali biti odrasli otrokom vzor, morali bi jim pomagati pri odgovornem, zdravem ravnanju, jim znati svetovati, ampak tu na žalost odpovejo.
Informacijska družba je torej danes v fazi, kjer široka izbira in poplava informacij ne pomagata, ampak ustvarjata zmedo, negotovost, to pa je slaba popotnica za duševno in osebnostno stabilnost ter za duševno zdravje.

Rušenje temeljnih vrednot in napredek civilizacije

Rušenje temeljnih, civilizacijskih vrednot, univerzalnih vrednot, nikoli ne more biti napredno. Vsi zgodovinski poskusi takšnega rušenja niso samo propadli, ampak so prinesli človeštvu neizmerno gorje. V zadnjih stoletjih in tudi v zadnjih desetletjih smo sicer vendarle priče tudi napredku, to moramo povedati, ki ne da ruši temeljne vrednote, ampak jih potrjuje, obnavlja in poglablja.

Sem skoraj v celoti sodi razvoj, ki je v novem veku prinesel koncept človekovih pravic in svoboščin. Naša evropska in zahodna civilizacija sta zaslužni za to, čeprav je ta ista civilizacija na drugi strani pa te lastne pravice in svoboščine, ki jih je deklarirala, dostikrat grobo kršila. Zato pravim, da je odgovor na vaše vprašanje kompleksen, ni enoznačen. 
Spomnimo se na vojne, na kolonialna osvajanja in podobne stvari. No, mi smo se, kar je gotovo velikanski, če ne največji zgodovinski dogodek v naši zgodovini, odločili za samostojnost, obenem pa za sobivanje v evropski skupnosti držav in narodov.


Življenjska sreča, naše zadovoljstvo, je v veliki meri odvisno od tega, kakšni so naši odnosi, odnosi z drugimi.

Najtrdnejši temelji so, postavljeni ne tako daleč nazaj, v času predsedovanja Nemčije iz tako imenovane Berlinske deklaracije, iz dokumenta, ki je evropskim državljanom podaril občutje skupne pripadnosti, jasnih vrednot in poslanstva Evropske skupnosti. Berlinska deklaracija je v ospredje postavila človeško dostojanstvo, človekove pravice, enakost spolov, mir, demokracijo, vladavino prava, vzajemno spoštovanje, skupno odgovornost, napredek, varnost, strpnost, pravičnost, solidarnost in tako naprej. Menim, da obče vrednote, etični standardi v današnji družbi kljub poplavi informacij, ostajajo nekaj tako temeljnega za človeka, da se jim enostavno nikoli ne bo mogel odreči in če so temeljne ter univerzalne, pomeni, da so na naših lesvicah vrednot povsem na vrhu, začenjši z življenjem in zdravjem kot posebno visokima in prednostima vrednotama.

Pomankanje empatije in psihične težave v digitalni dobi

Življenska sreča, naše zadovoljstvo, je v veliki meri odvisno od tega, kakšni so naši odnosi, odnosi s drugimi, s starši, družinskimi in drugimi člani v sorodstvu, učitelji, vzgojitelji, vrstniki, sošolci, prijatelji, sodelavci in tako naprej.
Če nimamo dobrih odnosov z drugimi, je naše mentalno zdravje, pa tudi družbeno, ogroženo. To se pogosto dogaja mladim, na vsakem koraku, istočasno se ne morejo pogovarjati z drugimi, jih poslušati, če so na telefonu. To je težava. Posebej, če zamudijo določeno obdobje razvoja, recimo zelo alarmanten primer je razvoj empatije.
Empatijo, našo zmožnost uživljanja v položaj drugega človeka, da znamo podoživeti njegovo občutje, njegovo stisko, da smo pripravljeni pomagati, razvijemo med tretjim in petim letom starosti. Če se to ne razvije, potem človek emocionalno, racionalno mogoče še, ne more več razviti empatije. Ljudje potem reagirajo popolnoma drugače, ker zaradi pomanjkanja empatije niso zmožni, ne pripravljeni pomagati.

Digitalna doba nas sooča z izzivi, ki jih še niti ne prepoznamo v celoti.

Na rušenje vrednot je treba biti posebej pozoren. Sicer to lahko pripelje do neslutenih posledic. Kako daleč gre lahko rušenje temeljnih vrednot, smo videli v svetovnih družbenih katastrofah, v svetovnih vojnah. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da se je v zadnjem času, zlasti v zadnjem stoletju in v zadnjih generacijah, marsikaj vendarle spremenilo, tudi kar zadeva družino, in preko tega seveda tudi nekatere vrednote, recimo vlogo ljubezni. Velike spremembe so se zgodile v odnosih med moškimi in ženskami.

Skratka, umetna inteligenca je gotovo eden največjih izzivov sodobnega človeštva in biti moramo zelo pozorni, da se ne razvije nekaj, kar bi bilo pa res lahko usodno. Razvija naj se umetna inteligenca, ki koristi človeku, njegovemu razvoju in planetu.

Ljubezen je na prvem mestu

Je najpomembnejša v človekovem življenju, vsi misleci so govorili o tem. Brez ljubezni ni človekove eksistence. Ljubezen je bistvo, je Bog sam. Ljubezen je čudežno lepilo. Ne poznam drugega. So dogovori včasih med odraslima, medsebojni dogovori, na katerih temelji neka skupnost, ampak to ni isto veste, veliko močnejše lepilo je seveda ljubezen. Ločevati se takrat, ko so pogoji za to, je ena stvar, ločitev vzeti kot eno od možnih opcij, ko se šele poročamo, pa je nekaj povsem drugega. Čez dve, tri leta ali pa čez eno leto, če ne bo šlo, se pa lahko že ločim. To ni nikoli dobra popotnica za zdrave odnose.

Umetna inteligenca in njen razvoj

Umetna inteligenca je že pred desetletji dosegla stopnjo, da lahko programira samo sebe in samo vprašanje časa je, kdaj bodo postali ti vrhunski sistemi umetne inteligence tako samostojni, da človek ne bo imel popolnoma nobenega vpliva. Veste, to ni tako oddaljena prihodnost.
Čeprav strokovnjaki za umetno inteligence neradi govorijo o tem, pa vendarle priznavajo to možnost, ker poznajo stvari, drugi pa tega ne vedo in si zatiskajo oči. Sredi stoletja bodo veje umetne inteligence že popolnoma samostojne. Zdaj pa si predstavljajte, da bo to prevzela določena vele sila, razvila sisteme umetne inteligence, ki bodo vladali orožju, prevzeli vojno strategijo in tako naprej. Je potem samo vprašanje časa, kdaj se bo ta sistem začel spraševati, a ni mogoče človek tako »riskantno« bitje, kar je nič kolikokrat pokazal v svoji zgodovini, da je boljše, če se ga znebimo?


Nekoč sem se pogovarjal z enim od hrvaških filozofov, ki mi je dejal: »Janek, to je evolucija, če bo kdo boljši prišel namesto nas, bomo morali to pozdraviti in se umakniti.«.

Mislim vendarle, da še nismo tako daleč in da bi moral biti naš cilj, doseči dobro sožitje z umetno inteligenco, kar bi bilo edino prav.
Kot rečeno, umetna inteligenca je tu, ne moremo se ji odpovedati, vendar pa jo lahko, v veliki večji meri kot zdaj, uporabljamo predvsem v svojo korist, v korist dobrobiti človeštva in posameznika za boljše življenje. Če se že vmešavajo v človeško družbo, da ne bo mogla zlorabiti človekovih pravic in tako naprej, in tako naprej. 

Pomen spoznavanja samega sebe

Spoznavati se, je bilo tudi vodilo Sokratove filozofije. Ne bomo mogli reševati problemov drugim in z njimi, če najprej ne s-poznamo sebe. To je dejstvo. Žal pa še vedno velja za večino ljudi, da se ne poznajo. Samospoznavanje ni utopija. To je možno doseči, včasih s strokovno pomočjo, včasih pa lahko to dosežemo sami. Vendar je pri tem potrebna določena orientacija, kaj iščemo. Če bi se s-poznali, bi bilo veliko manj problemov v šoli, družbi, sploh v medsebojnih odnosih

Via positiva
Oratorijska ladja na Suhorju (photo: Oratorij Suhor) Oratorijska ladja na Suhorju (photo: Oratorij Suhor)

Prava ladja na oratoriju na Suhorju

V polnem teku po vsej Sloveniji potekajo oratoriji in tako je bilo v začetku julija tudi na Suhorju. Bil pa je nekaj posebnega, saj so animatorji zgradili pravo ladjo.

Osvežitvene vožnje za velikane vožnje (photo: vozimse.si) Osvežitvene vožnje za velikane vožnje (photo: vozimse.si)

Osvežitvene vožnje za velikane vožnje

Vsi, ki vozijo, so bolj ali manj prepričani, da to opravljajo odlično. Če smo čisto pošteni, bi vsakemu od nas koristil napotek, kako smo lahko še boljši. Osvežitvena vožnja je prava izbira, o ...

Študent (photo: pixabay) Študent (photo: pixabay)

Točkujejo se cenzus, uspeh in razdalja

Študenti višješolskega in visokošolskega študijskega programa lahko zaprosijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebnikih za prihajajoče študijsko leto. Kandidati prošnjo za sprejem oddajo ...