Odprli knjižnico, ki »prispeva h duši Ljubljane«. Predsednica o izjemni vlogi Cerkve.

Slovenija | 24.11.2023, 12:32 Slovenska tiskovna agencija Rok Mihevc

V ljubljanskem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu so odprli Frančiškansko knjižnico in muzej. Frančiškanska knjižnica v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem, ki letos praznuje 790-letnico delovanja. Po temeljiti prenovi je odslej prvič odprta za javnost.

Pirc Musar: Izjemna vloga slovenske Cerkve

Kot je v slavnostnem nagovoru poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar, se odpira novo poglavje v skoraj 800-letni zgodovini frančiškanske knjižnice. Današnji dogodek je po njenih besedah izjemen in poln simbolike na mnogotere načine; med drugim je bil slovenski jezik prvič zapisan v dokumentih, povezanih z vero. Spomnila je tudi na odprtost frančiškanov navzven, kar je omogočalo kontakte z drugimi jeziki in deželami, slednje je izpričano v številnih dokumentih in knjigah, ki jih hrani omenjena knjižnica.

Predsednica republike je opozorila tudi na izjemno vlogo slovenske Cerkve "kot enega izmed najbolj pomembnih varuhov in skrbnikov slovenske kulturne dediščine". Novi muzej in prenovljena knjižnica se odpirata na dan, ko se spominjamo Rudolfa Maistra, ki po besedah Pirc Musar "najlepše ponazarja najboljše pri Slovencih". Ob klicu domovine po obranitvi severne meje slovenstva je "prijel za meč, ko je bilo to potrebno, po tem izjemnem domoljubnem podvigu, pa je meč odložil in kot pesnik prijel za pero". Kot je še izpostavila predsednica republike, nam "skozi burna stoletja slovenske zgodovine obstanka ni omogočil meč, temveč pero".

P. Čuden: Prispevek h kulturni duši Ljubljane

Predstojnik slovenske frančiškanske province Marjan Čuden je med drugim opozoril, da knjižnica ves čas ni hranila samo teoloških knjig, ampak da premore tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanosti z namenom, da bi služila ljudem. Izrazil je veselje, da lahko z odprtjem knjižnice in pinakoteke nekoliko prispevajo h kulturni duši Ljubljane.

Nov muzej sestavljata dve enoti: zakladnica, ki hrani najdragocenejše predmete in knjige, ter pinakoteka, kjer so na ogled najznačilnejše likovne umetnine od 16. do 20. stoletja.

Šerbelj: Frančiškani so ustvarjali z ljudmi in sledili njihovim potrebam

Pomen muzeja in pinakoteke je osvetlil umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj. Kot je povedal, je bil frančiškanski red odprt za ljudi; frančiškani so ustvarjali z ljudmi in sledili njihovim potrebam. Tekom časa se je v samostanih nabralo ogromno inventarja in umetnin; ponekod so te zbirke uredili že v preteklosti. V Ljubljani je v novem muzeju predstavljen izbor iz obsežne zbirke, mnogo gradiva še vedno ostaja po hodnikih samostana.

V knjižnici, ki so jo v sklopu prenove primerno uredili in modernizirali, po Šerbeljevih besedah hranijo približno 70.000 enot gradiva. V pinakoteki pa so zastopani vsi tisti slikarji, ki so delovali na Kranjskem, od anonimnih, a zelo kakovostnih slikarjev, pa vse do Valentina Metzingerja, Antona Cebeja, Janeza Andreja Herrleina in Janeza Potočnika. Predstavljena pa so tudi po nastanku mlajša dela, med drugim Riharda Jakopiča in Ivana Vavpotiča.

Br. Dominik Bogataj: Najbogatejša knjižnica na Slovenskem

Skrbnik in varuh knjižnice ter kustos muzeja Jan Dominik Bogataj je izpostavil, da je frančiškanska knjižnica tudi najbogatejša med samostanskimi oz. zasebnimi knjižnicami na Slovenskem. V njej hranijo kar 20.000 enot starejšega, antikvarnega gradiva, pohvalijo se lahko z zbirko približno 150 srednjeveških listin, pri čemer je najstarejša iz leta 1265, ter približno 117 inkunabulami. Med dragocenostmi v knjižnici pa je med drugim izpostavil Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim lastnoročnim podpisom ter prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Pogovoru z Janom Dominikom Bogatajem prisluhnite tukaj.

Nove muzejske in obnovljene knjižnične prostore je blagoslovil predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje.