dr. Matej Lahovnik | (foto: STA/Tamino Petelinšek)
"Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ."
Slovenija Marcel Krek
Državni zbor potrjuje predloga proračuna za prihodnji dve leti. Poslanci so se z dokumentoma seznanili včeraj, vlada pa ju je v pregled poslala tudi Evropski komisiji. Močno sta zaznamovana z izdatki ob popolplavni obnovi. Po oceni koalicije sta proračuna kljub temu razvojno in investicijsko naravnana, opozicija pa trdi da je ravno obratno. Ekonomist Matej Lahovnik pri tem opozarja, da so avgustovske poplave očitno postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.
Visok primanjkljaj
Finančne posledice avgustovskih poplav v Sloveniji bodo imele dolgotrajne učinke na državni proračun, pri čemer najnovejše projekcije kažejo na zaskrbljujoče številke. Pojasnila državne sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec, razkrivajo, da bo odprava posledic poplav proračunski primanjkljaj prihodnje leto povečala na 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP. V naslednjem letu naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP. Pomembno je omeniti, da se za odpravljanje posledic poplav in pomoč prizadetim načrtuje 1,6 milijarde evrov, pri čemer se glavnina sredstev nahaja v rezervi, medtem ko preostali del predvidenih sredstev najdemo v finančnih načrtih posameznih ministrstev. Glede na izjave Saše Jazbec pa Slovenija ne miruje v prizadevanjih za blaženje finančnih obremenitev in aktivno išče evropska sredstva za sanacijo škode po poplavah.
Kritike proračunov z vseh strani
Kljub prizadevanjem vlade pa sta proračuna deležna kritik z vseh strani. Gospodarstvo opozarja, da prinašata nove obremenitve, delavci se bojijo novih obdavčitev plač, medtem ko je fiskalni svet kritičen do nevarne ekspanzivne politike. Anže Logar iz SDS je v razpravi izpostavil pomembno pomanjkljivost: "Trije pomembni zakoni niso ovrednoteni v teh proračunih. Omenjate zdravstveno reformo, pokojninsko reformo in Zakon o dolgotrajni oskrbi, pri čemer vlada še pripravlja finančne učinke. Velika nezaupnica temu proračunu v letu 2024 in še posebej za leto 2025," je dejal Logar in koaliciji ter vladi predlagal, da prisluhneta fiskalnemu svetu.
Ljudi, ki (pa) čakajo v vrstah na zdravstvene posege, ki so zaradi tega življenjsko ogroženi, ne zanima več ali so bile v Sloveniji poplave pred nekaj meseci ali ne. Ker to nima zveze z reformami, ki bi morale biti izvedene.
Ekonomist Lahovnik pa opozarja na visoko inflacijo, ki je 2,5-krat višja od evroobmočja. "Proračun ima načrtovan visok primanjkljaj, kar pomeni, da država izvaja ekspanzivno fiskalno politiko, ki še dodatno spodbuja inflacijske pritiske," pravi.
Vlada za visoko inflacijo sicer krivi predvsem avgustovske poplave in ukrepe, ki jih je sprejela in jih še bo. Kljub temu pa Lahovnik opozarja, da poplave same ne morejo biti edini razlog za težave. Po njegovih besedah se namreč prebivalci soočajo z višjimi dajatvami, medtem ko se javne storitve ne izboljšujejo. "Opevane zdravstvene reforme, označene kot ključna prioriteta, ni nikjer. Ljudi, ki čakajo v vrstah na zdravstvene posege in so zaradi tega življenjsko ogroženi, ne zanima, ali so bile v Sloveniji poplave pred nekaj meseci ali ne, saj to nima zveze z reformami, ki bi morale biti izvedene," je jasen Lahovnik.
