Zaskrbljujoč porast antisemitizma

Novice 20. 11. 2023, 16:43 | Uredništvo Radia Ognjišče

Z novo vojno na Bližnjem vzhodu narašča tudi antisemitizem po Evropi. Pri nas so ta teden neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko. Policisti preiskujejo sum kaznivega dejanja z elementi spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tovrstna dejanja so vse pogostejša, kar pa ostro obsoja tudi slovenski politični vrh. O antisemitizmu smo se pogovarjali z dr. Renatom Podbersičem, zgodovinarjem in poznavalcem razmer na Bližnjem vzhodu.

V Sloveniji živi majhno število Judov, skozi zgodovino so v naše prostoru pomembno vplivali na gospodarski in družbeni razvoj. Ob zaostrovanju izraelsko-palestinskega konflikta so skoraj vsakokratna tarča vandalizma in izgredov?

»Ne bi pričakoval takih izbruhov sovraštva do te judovske skupnosti, ki je pri nas prisotna in do posameznih Judov. Skratka je v kontekstu dogajanja na Bližnjem vzhodu, ampak za to kar se je zgodilo ni opravičila.«

Antisemitizem ima dolgo brado, sprva se je kazal kot versko nasprotovanje judovskemu prebivalstvu, tudi prek verskih dogm?

»Se mu je odrekla edino rimskokatoliška cerkev in sicer tam v prvi polovici 60'ih let z enciklico Nostra aetate in to na času drugega vatikanskega koncila. Zanimivo v pravoslavnih cerkvah je omenjena dogma še vedno veljavna, ker bi jo lahko spremenil ali ukinil le ekumenski svet, ki pa se ni sestal že od leta 1778.«

Drugi obraz antisemitizma je etnična in rasna nestrpnost, ki Judom odreka pravica do lastne države?

»Gre za vsakršno obliko nasprotovanja Judom in posledično seveda tudi judovski državi, kot je to opredelil ameriški zgodovinar in sociolog Chains, če ga citiram po spominu: Vse oblike sovražnosti izražene proti Judom skozi zgodovino.«

Dr. Podbersič še opozarja, da je Evropa zavezana k spoštovanju judovsko-krščanskih temeljev. Nenazadnje so nam Atene dale demokracijo, Rim pravo in Jeruzalem globok duhovni pečat.