Radio Ognjišče
Jure PavšekJure Pavšek
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Ne sodimo. Ne vemo, kaj ga je privedlo v kremplje drog in zasvojenosti. Delujmo preventivno.  (foto: PixaBay)
Ne sodimo. Ne vemo, kaj ga je privedlo v kremplje drog in zasvojenosti. Delujmo preventivno. | (foto: PixaBay)

Kaj lahko mlad človek stori, da ne zapade zasvojenostim?

Novice Marjana Debevec

Danes je svetovni dan boja prosti odvisnosti, mesec november pa je tudi v celoti posvečen preprečevanju zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v četrtek pripravil konferenco o tem, kako mladim povečati odpornost proti vedenjem, ki vodijo v zasvojenost. Tega vprašanja so se lotili z vidika posameznika, družine in družbe.

Po besedah koordinatorja pogovora na konferenci dr. Mihe Kramlija je bila posebnost tokratne konference predvsem velika udeležba mladih, ki so prenesli svoje poglede na tematiko zasvojenosti.

Otroška psihiatrinja, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, dr. Anica Mikuš Kos je za naš radio poudarila, da se mora mladostnik najprej zavedati, da ima večina ljudi kakšno težavo in je treba najti načine, kako svoje težave obvladati. »To pomeni aktivirati svoje notranje in tudi poiskati in sprejeti zunanjo pomoč

Pri tem je omenila ne le strokovno pomoč, ampak predvsem pomoč v naravnem okolju, kjer živi.

»Drugo je preprečevati tista stanja, ki vodijo k temu, da se iščejo nadomestna ugodja v drogah, v alkoholu. To pomeni, da se je treba aktivirati, najti neko smiselno dejavnost v svojem življenju, se povezati z vrstniki v nekih konstruktivnih, pozitivnih dogajanjih.«

Kot tretje pa dr. Mikuš Kos mladostnikom odsvetuje vključevanje v skupine z negativno ideologijo, ki iščejo smisel v iskanju umetno povzročenih užitkov.

Današnji čas je po njenih besedah za mlade v duševnem smislu veliko bolj zahteven kot je bil na primer pred 50 leti. »Danes je glavna vrednota biti socialno in materialno uspešen. Biti med prvimi v tej tekmi. In seveda tega vsi ne zmorejo. In tisti, ki ne zmorejo, in teh je zelo veliko, se počutijo kot luzerji, kot pravimo.«

Takšni mladi imajo več težav v šoli in slabšo samopodobo. Po drugi strani je tudi manj naravnih pomoči, razpadle so nekatere socialne mreže.

Prva, ki otroka oblikuje, je družina. Tam najde občutek varnosti, zdrave navezanosti. »Če otrok zgodaj ne dobi teh izkušenj, se veliko bolj nagiba k najrazličnejšim težavam in duševnim motnjam, seveda tudi k iskanju nekih zadovoljitev v drogah, alkoholu, v tem, kar trenutno pomaga , da se bolje počutiš.«

Ob tem je dr. Anica Mikuš Kos omenila tudi velik vpliv družbenih omrežij in pozvala k oblikovanju vire pomoči zunaj družine, saj je velik razkorak med potrebami po strokovni pomoči in zmogljivostmi strokovnih služb.

Novice
Nataša Rupena (photo: Maja Morela) Nataša Rupena (photo: Maja Morela)

Spoved je urgenca za dušo

Tik pred prvo adventno nedeljo smo se v Sobotni iskrici s katehistinjo Natašo Rupena pogovarjali o njenem ustvarjanju, preživljanju sobotnih dopoldnevov v družinskem okolju, predvsem pa smo pred ...

Boštjan Dolinšek (photo: Izidor Šček) Boštjan Dolinšek (photo: Izidor Šček)

Župnija je nekaj, kar gradimo vsi skupaj

Boštjan Dolinšek, ki v Rimu trenutno študira pastoralno teologijo, si težko predstavlja, da kot duhovnik ne bi imel neposrednega stika z ljudmi. O tem, kako vidi župnije ter sodelovanje laikov v ...

Avdio player - naslovnica