Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc
Ne sodimo. Ne vemo, kaj ga je privedlo v kremplje drog in zasvojenosti. Delujmo preventivno.  (foto: PixaBay)
Ne sodimo. Ne vemo, kaj ga je privedlo v kremplje drog in zasvojenosti. Delujmo preventivno. | (foto: PixaBay)

Kaj lahko mlad človek stori, da ne zapade zasvojenostim?

Novice | 11.11.2023, 07:04 Marjana Debevec

Danes je svetovni dan boja prosti odvisnosti, mesec november pa je tudi v celoti posvečen preprečevanju zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v četrtek pripravil konferenco o tem, kako mladim povečati odpornost proti vedenjem, ki vodijo v zasvojenost. Tega vprašanja so se lotili z vidika posameznika, družine in družbe.

Po besedah koordinatorja pogovora na konferenci dr. Mihe Kramlija je bila posebnost tokratne konference predvsem velika udeležba mladih, ki so prenesli svoje poglede na tematiko zasvojenosti.

Otroška psihiatrinja, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, dr. Anica Mikuš Kos je za naš radio poudarila, da se mora mladostnik najprej zavedati, da ima večina ljudi kakšno težavo in je treba najti načine, kako svoje težave obvladati. »To pomeni aktivirati svoje notranje in tudi poiskati in sprejeti zunanjo pomoč

Pri tem je omenila ne le strokovno pomoč, ampak predvsem pomoč v naravnem okolju, kjer živi.

»Drugo je preprečevati tista stanja, ki vodijo k temu, da se iščejo nadomestna ugodja v drogah, v alkoholu. To pomeni, da se je treba aktivirati, najti neko smiselno dejavnost v svojem življenju, se povezati z vrstniki v nekih konstruktivnih, pozitivnih dogajanjih.«

Kot tretje pa dr. Mikuš Kos mladostnikom odsvetuje vključevanje v skupine z negativno ideologijo, ki iščejo smisel v iskanju umetno povzročenih užitkov.

Današnji čas je po njenih besedah za mlade v duševnem smislu veliko bolj zahteven kot je bil na primer pred 50 leti. »Danes je glavna vrednota biti socialno in materialno uspešen. Biti med prvimi v tej tekmi. In seveda tega vsi ne zmorejo. In tisti, ki ne zmorejo, in teh je zelo veliko, se počutijo kot luzerji, kot pravimo.«

Takšni mladi imajo več težav v šoli in slabšo samopodobo. Po drugi strani je tudi manj naravnih pomoči, razpadle so nekatere socialne mreže.

Prva, ki otroka oblikuje, je družina. Tam najde občutek varnosti, zdrave navezanosti. »Če otrok zgodaj ne dobi teh izkušenj, se veliko bolj nagiba k najrazličnejšim težavam in duševnim motnjam, seveda tudi k iskanju nekih zadovoljitev v drogah, alkoholu, v tem, kar trenutno pomaga , da se bolje počutiš.«

Ob tem je dr. Anica Mikuš Kos omenila tudi velik vpliv družbenih omrežij in pozvala k oblikovanju vire pomoči zunaj družine, saj je velik razkorak med potrebami po strokovni pomoči in zmogljivostmi strokovnih služb.

Novice
Najslavnejši dimnik in najslavnejša galeba (photo: posnetek zaslona) Najslavnejši dimnik in najslavnejša galeba (photo: posnetek zaslona)

Spremljajte dogajanje s Trga svetega Petra

Za zdaj je jasno, da so kardinali včeraj prvič volili in papež ni bil izvoljen. Preseneča, da so glasovnice zažgali razmeroma pozno. Glede na izkušnje minulih konklavov, lahko danes prvi dim iz te ...

Božo Zuanella (photo: Matjaž Merljak) Božo Zuanella (photo: Matjaž Merljak)

Umrl zadnji čedermac

V bolnišnici v Vidmu je včeraj umrl Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji. Čez mesec in pol bi praznoval šestdesetletnico duhovništva, decembra bi dopolnil 84 let. Bil je tudi zbiralec ...