Teodor Domej | (foto: Slovensko uredništvo ORF, Celovec)
Smo se res iz zgodovine bolj malo naučili?
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Če je osnova spoštovanje človekovih pravic in bi se vsi tega držali, marsičesa v zgodovini ne bi bilo. Tako je v pogovoru naglasil zgodovinar in slavist z avstrijske Koroške, dr. Teodor Domej. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji.
Teodor Domej živi na obrobju Celovca, doma pa je iz Podjune. Po maturi na slovenski gimnaziji se je leta 1967 odločil za študij zgodovine in slavistike na Dunaju. "So me do neke mere motile vrzeli," je pojasnil razlog za izbiro smeri. Leta 1986 je doktoriral na tematiko Slovencev na Koroškem in njihovega jezika. Med študijem je bil odbornik različnih organizacij, po vrnitvi na Koroško pa je bil 14 let sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta - raziskoval je jezikovno in kulturno zgodovino koroških Slovencev. Bil je tudi sodelavec pedagoškega inštituta in asistent na Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu.
Ko gre za manjšinsko vprašanje, je treba upoštevati, da določene usedline ne spraviš s sveta.
V letih od 1996 do upokojitve leta 2014 je bil strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem. Prizadeval si je za sodelovanje s šolami v Slovenji in tudi za kakovost in sodobnost manjšinskega šolstva, saj je to zelo pomembno za ohranjanje slovenskega na avstrijskem Koroškem. Za svoja prizadevanja k razvoju in rasti slovenskega jezika na Koroškem je leta 2015 prejel nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju šolstva.
Na Koroškem je danes več tistih, ki znajo slovensko, manj ljudem pa je slovenščina materin jezik. Zato je tudi položaj slovenščine danes zelo drugačen: "Več je organiziranega, kot je bilo včasih, manj je spontanega, samoumevnega v vsakdanjem življenju." Dr. Domej sodeluje pri projektih za podporo učenju in razvoju slovenščine, je tudi avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov.
Veliko se je spremenilo tudi glede odnosa koroških zgodovinarjev do slovenske manjšine.
Osvetlil je razmere, ki so pripeljale do plebiscita 1920, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale.
Zgodovinar mora dobro poznati vire in jih dobro povezati z ostalim vedenjem.
Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Zadeve se počasi rahljajo in tudi sam si je v okviru svojih možnosti prizadeval za zbliževanje. Tako je letos prejel častno medaljo zgodovinskega društva za Koroško.
