Kakšni so vtisi škofa Matjaža po koncu zasedanja škofovske sinode?

Cerkev po svetu | 30.10.2023, 13:34 Tanja Dominko Rok Mihevc

Ob koncu zasedanja škofovske sinode smo poklicali v Vatikan in preverili, kakšni so vtisi slovenskega udeleženca sinode celjskega škofa Maksimilijana Matjaža.

Kakšna je vaša ocena sinode v Vatikanu, ki se je sklenila s sveto mašo?

Še vedno smo prevzeti od tega edinstvenega dogodka, zame je bilo to enkratno, saj sem bil prvič na takšni vesoljni sinodi. Mesec dni smo preživeli skupaj na poseben način, ne samo v razpravljanju, tudi v molitvi in tišini, v smislu tega, kar nas je pozval papež na začetku, naj bomo res pozorni na to, da bi slišali, ne samo to, kar nam govori naša pamet, ampak, da bi slišali to, kar želi Duh spregovoriti Cerkvi danes.

Tudi sklepi so bili podani, zaključno poročilo med drugim prinaša različna razmišljanja. Kaj pravite o teh sklepih?

Glasovali smo o zaključnem tekstu. Treba je povedati, da to ni zaključni dokument, ker se je končal samo prvi del sinode. Drugi del se bo nadaljeval prihodnje leto oktobra, ko se pričakujejo sklepne odločitve. Zdaj je bilo povzeto to, kar smo delali v tem mesecu. Razpravljali pa smo o tem delovnem dokumentu, ki je bil izhodišče za to srečanje, za to sinodo. Ta dokument pa je nastal na podlagi tega procesa, ki se je začel po naših škofijah vse Cerkve in je dosegel svoj vrh na teh celinskih srečanjih, za Evropo v Pragi. In že tam so se zasnovala tri področja.

V ospredju je bila tema občestvo, poslanstvo in soudeležba, v tem mesecu smo ta dokument študirali po štirih modulih in največ časa smo posvetili razmisleku, kako živimo to identiteto Cerkve kot občestva, predvsem izhajajoč iz te krstne poklicanosti, kjer dobivamo enotno ali prvo poslanstvo, to pa je oznanjati odrešenjsko besedo Jezusa Kristusa v današnji svet. To je bilo tudi vodilo, da smo poskušali vsa ta ključna vprašanja cerkvenih struktur, formacije v bogoslovju, potem služb od diakonskih, duhovniških in škofovskih in potem povezav kot so škofovske konference, tudi škofije, vseh teh struktur smo se dotaknili in se vprašali, koliko te strukture in službe še razodevajo to pristno poslanstvo, da oznanjajo to odrešenjsko besedo Boga za danšanji svet. Kaj je tukaj postalo okorno, kaj je treba dograditi in dopolniti, kaj pa se bo morda tekom časa zamenjalo.

Ko smo tudi glasovali o vprašanjih, ki jih bomo na nek način poslali spet v razpravo božjemu ljudstvu vse do posameznih župnij, se je videlo, da smo o teh vprašnjih, ki so bolj težka, pripravljeni razpravljati. 

Izstopajoča vprašanja, ki najbolj zanimajo medije, so žensko duhovništvo, celibat, avtoritete. Vseh teh vprašanj smo se dotaknili z naklonjeno odprtostjo, da se je videlo, da so po kontinentih, področjih vesoljne Cerkve različni pogledati na to. Ko smo tudi glasovali o vprašanjih, ki jih bomo na nek način poslali spet v razpravo božjemu ljudstvu vse do posameznih župnij, se je videlo, da smo o teh vprašnjih, ki so bolj težka, pripravljeni razpravljati. Da je velika želja, ki izhaja iz papeževega poziva, da bi res Cerkev slišala glasove obrobnih. Da bi poglobili vizijo odnosov med nami, ki živimo v Cerkvi.

Bi lahko rekli, da gre za neko reformo znotraj Cerkve, ali je to premočna beseda?

Gre za proces spreobrnjenja. Da smo v procesu. Ta sinodalni proces prenove mišljenja in miselnosti, spreobračanja k živi resnici Boga in vodstva Svetega duha, da to traja. To ni nekaj enkratnega. Po različnih stopnjah se pelje ta proces, se zopet vrača na začetek božje ljudstvo. Uradno bo dobil svoj vrh s sinodo naslednje leto, ampak vprašanje, če se bo že takrat zaključil. Pričakovati je, da bodo do takrat zazorele kakšne odločitve in sklepi, ki bodo posodobili učinkovito oznanjevanje Cerkve v našem času.