Jure SešekJure Sešek
Marko ZupanMarko Zupan
Tone GorjupTone Gorjup
Pogled na baziliko v Lurdu (foto: Andrej Kalan)
Pogled na baziliko v Lurdu | (foto: Andrej Kalan)

Romanj je vedno več, velika težava pa je pomanjkanje vodnikov

Pogovor o | 18.08.2023, 14:31 Petra Stopar

Čas od avgusta do septembra, ki je zaznamovan z velikim in malim šmarnom, mnogi izkoristijo za romanja v Marijina svetišča. »Da lahko slednja sprejemajo romarje in razvijajo t. i. romarski turizem, pa je potrebna infrastruktura,« je poudarila direktorica Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt v oddaji Pogovor o. Izziv je tudi iskanje vodnikov z verskim znanjem in zagotavljanje duhovne oskrbe na romarskih potovanjih, predvsem v tujino.

Verski turizem v svetu je v porastu, več kot tretjina tistih, ki se odločijo za potovanje, potuje iz verskih razlogov, so dejali sogovorniki, med njimi rektor slovenskega narodnega Marijinega svetišča na Brezjah p. dr. Robert Bahčič, in spomnil, da je Cerkev velik premik na tem področju naredila v času drugega vatikanskega koncila.

Zadnja leta se predstavniki verskega turizma srečujejo na simpozijih, kot je bil leta 2019 v Assisiju. Italija namreč temu področju posveča veliko pozornosti: »Tam so bili zbrani vsi predstavniki italijanskih pokrajin, profesorji univerz, razni raziskovalci, predstavniki podjetij, arheologi, umetniki, bančniki. Vse to je en spekter verskega turizma, tako da mi o tem, kolikor vem, zelo malo govorimo.« A tudi Slovenija se po njegovem mnenju uči in je na poti do izboljšav.

Bazilika Marije Pomagaj
Bazilika Marije Pomagaj © www.marija.si

Izzivov in dela ne manjka, je dodala direktorica Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt in o sodelovanju z odločevalci in državo povedala, da se ti premalo zavedajo pomena verskega turizma. »Večkrat sem se pogovarjala na Slovenski turistični organizaciji, da bi morda na tem področju naredili kaj tudi na nivoju države, a odgovor je bil, da je to preveč nišni turizem in da je ta niša pravzaprav premajhna.« Številni tuji romarji so po njenih besedah začudeni, ko slišijo da država v promocijo svetišča, kakršno je Brezje, ne vloži nič. »Cerkve, naša svetišča in kulturna dediščina v cerkvah, ne potrebujejo prav velike reklame, potrebujemo pa drugačno podporo, v obliki infrastrukture, da lahko govorimo o razvoju verskega turizma,« je menila vodja urada, ki na Brezjah deluje že 14 let.

Na težave pri iskanju turističnih vodnikov, zunanjih sodelavcev z ustreznim znanjem na tem področju, je opozorila Slavica Arih iz turistične agencije Aritours, ki letos obeležuje 30. obletnico ustanovitve in je največji organizator romanj pri nas. »Vodnikov z licenco je pri nas registriranih na stotine, a se mnogi bojijo verskega turizma, ker preprosto ne poznajo verske tematike, ne vejo, kaj to pomeni, ne poznajo terminologije ali pa imajo celo odklonilno stališče,« je dejala.

Vodnikov z licenco je pri nas registriranih na stotine, a se mnogi bojijo verskega turizma, ker preprosto ne poznajo verske tematike.

Eden od izzivov je po njenih besedah tudi zagotavljanje duhovnega vodstva: »Problem je v tem, da je vedno manj duhovnikov – na klasičnem romanju mora biti duhovnik zraven, drugače si romanja ne moremo predstavljati – duhovnika pa velikokrat težko dobiš, ker so preveč zaposleni z drugimi obveznostmi. Narediti moramo korenit razmislek, kako naprej, kako s to duhovno oskrbo na romanjih, ta potreba je vedno večja.«

Fatima
Fatima © Izidor Šček

Sicer pa so najbolj obiskana Marijina romarska svetišča v Evropi Lurd, Fatima in Medžugorje, pa tudi Čenstohova. Porgutalska Fatima je čedalje bolj priljubljena. »Pravijo, da je Fatima po številu romarjev prekosila Lurd. Lurd je bil včasih v Evropi najpomembnejše romarsko središče, medtem ko za Fatimo pravijo, da ima skoraj še enkrat več romarjev kot sam Lurd. Značilnost Fatime je prošnja in molitev za mir in vidimo, da je ta vedno bolj aktualna. Saj smo videli ravno letos poleti tam papeža Frančiška ter milijon in pol mladih, ki so prišli tja. Torej, ne hodijo na romanja samo starejši ljudje, kar običajno mislijo 'ne-romarji'. Romanj je vedno več in ljudje zelo radi sledijo duhovnikom, ki imajo eno tako karizmo, veliko moč v sebi in če imajo dobre nagovore, če se čuti ta ljubezen do ljudi, je to kot en magnet, so to izjemna doživetja,« je dejala Arihova.

Pravijo, da je Fatima po številu romarjev prekosila Lurd. Lurd je bil včasih v Evropi najpomembnejše romarsko središče, medtem ko za Fatimo pravijo, da ima skoraj še enkrat več romarjev kot sam Lurd. Značilnost Fatime je prošnja in molitev za mir in vidimo, da je ta vedno bolj aktualna.

Pogovor o
Mirko Cuderman (photo: STA) Mirko Cuderman (photo: STA)

Umrl je duhovnik in glasbeni oče Slovenskega okteta

K svojemu Stvarniku je odšel glasbeni oče in častni član Slovenskega okteta, dr. Mirko Cuderman, so sporočili iz Slovenskega okteta. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je postavljal visoka ...

Bolnišnica Gemelli (photo: Vatican Media) Bolnišnica Gemelli (photo: Vatican Media)

Papež doživel novo dihalno stisko

Papež Frančišek je doživel novo dihalno stisko. Nemudoma so ga oskrbeli s kisikom, na kar se je dobro odzval, je v izjavi za javnost zapisal Tiskovni urad Svetega sedeža.

Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona) Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona)

Z Donaldom Trumpom je prišla napovedana nevihta

Z Donaldom Trumpom je prišla napovedana nevihta. Verjetno pa nismo pričakovali, da bo tako obsežna in da se bo tako zgrnila tudi nad Ukrajino. Tako je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, o ...

Arhitekt in docent na mariborski univerzi Nande Korpnik, nekdanja poslanka Majda Potrata, nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar-Pergar ter filozof, teolog in psihoanalitik dr. Tomaž Erzar (photo: STA, osebni arhiv, ARO) Arhitekt in docent na mariborski univerzi Nande Korpnik, nekdanja poslanka Majda Potrata, nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar-Pergar ter filozof, teolog in psihoanalitik dr. Tomaž Erzar (photo: STA, osebni arhiv, ARO)

Politične delitve, kako naprej?

V tokratni oddaji "Pogovor o" smo se osredotočili na politične delitve v Sloveniji, ki so globoko zakoreninjene. Ob pogledu na preteklost namreč ugotavljamo, da trenutne politične razlike niso ...