Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Ekonomist Sašo Polanec (foto: STA)
Ekonomist Sašo Polanec | (foto: STA)

Inflacija se umirja, obresti se višajo, je smiselno počakati z nakupi nepremičnine ali avtomobila?

| 07.07.2023, 13:37 Tanja Dominko

Inflacija v Sloveniji še kar vztraja, prejšnji mesec je letna inflacija dosegla 6,9 odstotka, kar je sicer bolje kot maja, a vseeno številka ni majhna. Najbolj so jo dvignile cene hrane. V prvi polovici letošnjega leta so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,9 odstotka. Kako si razlagati te podatke in hkrati tudi podatke o dvigu obrestnih mer ter višjih davkih, ki se nam obetajo, smo vprašali ekonomista dr. Saša Polanca z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Inflacija v Evropski uniji in Sloveniji je še vedno prisotna, splošna inflacija upada, jedrna raste. Pravijo, da je to neka zanka, v katero se lahko ujamemo. So podatki zaskrbljujoči tudi po vašem mnenju?

»Slovenska inflacija je pravzaprav lokalni fenomen, ki Evropske centralne banke ne zadeva bistveno, ker jo zanima splošna inflacija v evroobmočju in v tem smislu je pogosto slovenska inflacija lahko višja kot v Evropski uniji. Tisto, kar je za nas pomembno, je, ali se bo ta začela umirjati. Zaenkrat so prvi dobri znaki, je pa res, da zamujamo v primerjavi z EU, kjer upada pol leta, pri nas pa šele tri mesece. «

Je trend spodbuden tudi za naprej ali nas še vedno lahko skrbi, da se utegnejo kazalci obrniti navzgor?

»Ta hip se mi zdi, da je ogromno dobrih znakov. Prej ste vprašali tudi glede jedrne inflacije. Ta inflacija je tista, ki naj ne bi odražala kratkoročnih šokov, ki so povezani recimo s ceno hrane in ceno energije, ki so bolj volatilne, bolj spremenljive, ta jedrna inflacija je zdaj relativno stabilna in se počasi umirja. Tisto, kar lahko doprinese k umirjanju cen, pa je, da se svetovne cene energije nasploh znižujejo. Če gledate cene nafte in cene plina, so zelo nizke. Evropa ima rekordne zaloge plina tako da v tem kontekstu mislim, da bodo prišli ti negativni pritiski prav od tam, od koder so tudi pozitivni pritiski prišli. Na začetku so bili te cene nafte cene plina izvor inflacije, vsaj eden izmed treh glavnih, zdaj pa bodo prispevali k umirjanju in postopoma, ko se v bistvu splošna inflacija umirja, tudi motivov za nadaljnje prilagajanje ne bo, v smislu jedrne inflacije recimo odraža to tudi, kakšna so povišanja plač delavcev. Če se plače dvigujejo ravno zaradi te povratne zanke, ko opazijo višje cene, se potem spet cene dvigujejo. Ker delodajalci potem plače prilagajajo. Sam sem optimističen glede umirjanja splošne inflacije, ampak jedrna inflacija pa ima še nekaj zagona in se bo umirjala verjetno še kakšno leto.«

Evropska centralna banka je znova dvignila tudi obrestne mere. Vse kaže, da bomo, da bomo tako odločitev dočakali tudi konec meseca. Nas mora to skrbeti?

»Višje obrestne mere zagotovo niso dobra novica. Ti ukrepi so predvsem posledica zamujenih priložnosti. Če bi FED oz. Ameriška centralna banka in Evropska centralna banka pravočasno začeli dvigovati obrestne mere, bi se inflacija v manjši meri razvila. Zdaj, ko je tako visoka, so ukrepi pač malo bolj ostri, bolj nesprejemljivi z vidika javnosti in tudi podjetij. In se na ta način umirja potrošnja, se umirjajo investicije. S tem ko se povpraševanje umirja, recimo nafta bo vedno v času recesije imela nižjo ceno, se tudi take cene začnejo umirjati. Skratka, marsikaj je povezano. Ameriška centralna banka je obrestne mere dvignila med 5 in 5,25, tako da Evropska centralna banka na nek način malo jaha pozitiven val. Če ameriška centralna banka malo zaustavlja gospodarsko aktivnost, je tudi pritisk na inflacijo manjši v Evropi. In zato malo zaostaja, ampak mislim, da bo verjetno še ta dvig bo sigurno še realiziran. Potem bomo pa videli, ali se bo začela počasi umirjati.«

Zdi se, da so tudi podjetja nekoliko v krču, ker ne vedo, kako se bo vse skupaj obrnilo. Kako spremljate aktualno dogajanje?

»Jaz mislim, da za podjetja trenutno ni racionalno, da investirajo glede na razmere. Obrestne mere tega vsekakor ne spodbujajo, domače in tuje povpraševanje bo upadlo. Tako da jaz mislim, da je racionalen odziv, da se v manjši meri investira. Negotovosti je nekaj glede tega, kje se bo dvig obrestnih mer končal, ampak jaz mislim, da je ključ ta, da je pri štiriodstotni obrestni meri ECB-ja tržna obrestna mera minimalno 5 ali 6 in v takem primeru se investiranje ne splača.«

Za zdaj imamo še napoved gospodarske rasti. Kaj lahko ogrozi naš BDP?

»Po podatkih Slovenija izvaža več kot 90 odstotkov, če imamo recimo polno zaposlenost, visoko maso dohodkov, gre vseeno pri višjih obrestnih merah večji del dohodkov za poplačilo posojil in predvsem tisti, ki imajo variabilno obrestno mero to takoj občutijo, in posledica tega je, da imajo manjšo kupno moč in jaz mislim, da se bo to v vsakem primeru odrazilo v zmanjšanju gospodarske aktivnosti. Recesija se mi zdi bolj ali manj neizbežna. Napovedi se sicer delajo z upoštevanjem dogajanja v tujini, ampak se te informacije vedno nekoliko pozno vključijo in pogosto se mi zdi, da so napovedovalci malo preveč optimistični.«

Recesija je ves čas nekako v zraku, hkrati pa imam občutek, da smo že tam.

»Tehnično nismo, ker je njena definicija taka, da zahteva 2 kvartala negativne gospodarske rasti, ampak to ne pomeni, da zdaj v bistvu nismo blizu ničle in da bomo tam še nekaj časa ali pa da bomo šli celo v minus.«

Koliko nas tepejo težave, ki jih ima Nemčija? Slovenija sicer ni več toliko odvisna od nje, usmerja se tudi na druge trge, a vseeno zaznavamo padec industrijske proizvodnje.

»Nemčija je še vedno naš prvi trg. Če izvzamemo neke storitvene posle, predstavlja praktično petino celotnega izvoza. Izvoz po zadnjih podatkih predstavlja skoraj 95 % BDP. To pomeni zelo veliko odvisnost od zunanjega povpraševanja in to je, če pogledamo malo krizo iz leta 2009, ki je mogoče malo bolj relevantna s trenutnega vidika, je prišlo do krize preko upada zunanjega povpraševanja, padec je bil 30 odstoten. Obseg bo verjetno zdaj drugačen, ampak mislim, da bo iz tujine prišlo zmanjšanje povpraševanja in bo to tudi izvor krize.«

Počitnice smo, ko ljudje trošimo precej denarja za naše dopuste. Kaj pa večji nakupi, katere investicije so smiselne z vidika potrošnika? Nakup avtomobila, nepremičnine?

Pri nizkih obrestnih merah in zgodovinsko visoki stopnji zaposlenosti je seveda dohodkov zelo veliko, povpraševanje po nepremičninah pa močno. Vendar je v zadnjem kvartalu že prišlo do upada transakcij. Mislim, da se ta nepremičninski trg umirja in cene bodo padle. Pri višji obrestni meri je vrednost stanovanja nižja in pričakujem, da bo prišlo do korekcije, ta je lahko tudi več 10 odstotna, tako da s tega vidika bi kvečjemu preložili ta nakup.«

Prodaja pa je smotrna ... Če imamo kakšno nepremičnino na zalogi.

»Ta hip bi bilo to optimalno. Če bi bili ljudje zelo fleksibilni, bi lahko zdajle prodali, pa bi potem čez recimo 2 leti kupili drugo. Kar se pa tiče avtomobilov, pa verjetno ta nakup ni toliko odvisen od obrestnih mer, ampak se mi zdi, da tudi tukaj ni optimalno, da ga zdaj kupujejo. Če se da priložiti, lahko tudi ta nakup preložijo. Vidim tudi nekaj premikov pri električnih avtomobilih, kjer se cene znižujejo, mogoče bodo tržne priložnosti v prihodnje tukaj boljše.«

Ali vas skrbijo poteze nove vlade na področju obdavčitev? Napoveduje se obdavčitev premoženja, čaka nas obvezni zdravstveni prispevek, pa tudi dolgotrajna oskrba bo nov pritisk na plače ...

»Premoženje je seveda možno obdavčiti, nekatere države to delajo. Se mi pa zdi, da je največja korist od obdavčitve nepremičnin, tistih pasivnih, ki se ne oddajajo in se ne uporabljajo, pa bi jih tako nekako spravili v promet. Za širše premoženje je pa vprašanje, koliko je smotrno obdavčenje, saj mogoče tudi ne bi bilo toliko motivacije za vlaganje in bi lahko prihajalo tudi do bega kapitala v tujino. Tale prispevek za dolgotrajno oskrbo se mi zdi z družbenega vidika smiseln. Že v prejšnji vladi so pripravili zakonodajo, niso pa uvedli nobenih davščin, brez davščin se ta zadeva ne more obnesti. Dejstvo pa je, da smo kot družba zainteresirani, ker je to neka oblika zavarovanja za starost, ker če se ti zgodi neko stanje, ko ne moreš poskrbeti zase, je smiselno, da v družbi zbiramo v ta namen. Je pa to velik strošek. In kako pridemo do financiranja dolgotrajne oskrbe, je pomembno vprašanje. Obremenitev plač in obremenitev tudi pokojnin tistih, ki še niso v tem, je verjetno na mestu. Bo pa to pomembno z vidika konkurenčnosti podjetij, kar bo stroške dela dvigalo. Kar se tiče dopolnilnih zavarovanj tudi prihaja nadomestitev. Za potrošnike je zanimivo, ker če ZZZS prevzame ta prispevek in je ta prispevek kot obvezen pred dohodnino, kar pomeni, da je možno uveljavljati odbitek. In kot tak bi bil za gospodinjstva pozitiven, za državo pa negativen, ker bi prišlo do izpada prihodkov iz dohodnino. Ali je bila ta poteza smiselna, je širše ekonomsko vprašanje. Ali bi se dalo to financiranje, to zavarovalno dejavnost organizirati na konkurenčen način, kot to pozna Nizozemska, kjer je konkurenca? Pri nas namreč stavijo vse na državno organizacijo, ki pa ni nujno najbolj učinkovita, recimo prav pri doseganju optimalnih cen. Nekatere cene so zelo nizke, celo absurdno nizke cene za preglede, denimo 10 evrov na pregled, kar se mi zdi nesmiselno glede na to, da ti pregledi preprečujejo kasnejše velike stroške. Večjo korist vidim v tem, da bi bila recimo neka konkurenca idej, kakšne kakšne cenike postavljati in temu se bomo s tem odpovedali.«

Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Ta konec tedna priložnost za spoznavanje kakovostne arhitekture (photo: odprtehise) Ta konec tedna priložnost za spoznavanje kakovostne arhitekture (photo: odprtehise)

Dobra arhitektura ni modna muha.

Odprte hiše Slovenije, vseslovenski tridnevni arhitekturni festival, letos že petnajstič po vrsti odpira najsodobnejšo slovensko arhitekturno produkcijo, nove in prenovljene arhitekturne projekte ...

Eva Golob (photo: ZSPM) Eva Golob (photo: ZSPM)

Eva Golob: Ponosni na podeželske korenine

»Vsako leto pripravimo zelo pester program skozi celo leto in številni naši dogodki so tradicionalni. Eden takih je državni kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo (danes) v Velikih Laščah potekal že ...