Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Mag. Božo Rustja (foto: Matjaž Starc)
Mag. Božo Rustja | (foto: Matjaž Starc)

Opravičilo, ki ga ni bilo

Komentar tedna mag. Božo Rustja

V času kislih kumaric sem postal pozoren na novico, ki sem jo prebral na spletni strani nacionalne radiotelevizije. Čeprav nas naše sedanje politično vodstvo tudi v času vročine in počitnic ne hrani s kislimi kumaricami, ampak z mnogimi še grenkejšimi in bolj kislimi stvarmi. Dovolj je pomisliti na javno zdravstvo. Ta neodgovoren odnos do zdravstva bomo prej in še bolj slej vsi čutili. Toda mene se je dotaknila novica, ki ni bila med najbolj izpostavljenimi in se ni zgodila prav v naši bližini, ampak na Nizozemskem, ki jo nekateri slovenski skrajni levičarji jemljejo in dajejo za vzor.

»Nizozemski kralj Viljem-Aleksander se je na vsakoletni slovesnosti ob odpravi suženjstva na Nizozemskem leta 1863 opravičil za vpletenost njegove države v suženjstvo in za krivice, ki jih je ta v preteklosti storila več sto tisoč ljudem po svetu,« se glasi novica, ki je vzbudila mojo pozornost. Zakaj naj bi bil današnji Slovenec, državljan republike, ki nima kolonialne zgodovine in ni nikogar zasužnjevala, pozoren na to novico? Dotaknilo se me je opravičilo. Opravičilo kralja, ki s suženjstvom nima nič, saj se je to z zakonom končalo pred natanko 160 leti! A kralj je čutil kot moralno dolžnost, da se opraviči za krivice, ki jih je v preteklosti storila država, ki jo sedaj predstavlja. Toda česa takega so sposobni le tisti ljudje, ki imajo neko dostojanstvo, srčno dobroto, občutljivost za ljudi, ki so doživeli krivice in imajo sočutje do njih.

Nekaj mesecev nazaj sem na teh straneh pisal o nekdanjem nemškem kanclerju Willyju Brandtu, ki je v znamenje opravičila poljskemu narodu v Varšavi pokleknil. To je naredil kancler, ki tudi ni imel nič s krivicami in zločini, ki jih je nacistična Nemčija storila Poljakom. Podobno je sveti papež Janez Pavel II. na pragu svetega leta 2000 prosil odpuščanja za napake, ki so jih zagrešili člani Cerkve skozi zgodovino. S tem dejanjem ni požel navdušenja pri vseh članih Cerkve. Najbrž niti med vsemi svojimi najožjimi sodelavci ne. Pred leti sem moral bralko, ki je v pismu napisala, da Cerkev v Sloveniji ni prosila odpuščanja za napake, ki jih je storila, spomniti na celo knjižico, kjer so zbrana opravičila slovenskih škofov.

Seveda bo slovenski državljan zaman iskal med slovenskimi politiki ljudi, ki bi storili tako, kot so to storili Willy Brandt, nizozemski kralj ter predstavniki Cerkve. Še manj bo iskal podobna opravičila pri slovenskih levičarjih, ki sami sebe definirajo kot ponosne naslednike Komunistične partije, ki je v zgodovini zagrešila ogromno zločinov. Sam bi tako opravičilo že kdaj pričakoval od nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Ta je bil v svojem življenju marsikaj. Zasliševal je Franca Perka, ki je bil pozneje nadškof v Beogradu, bil je visok aparatčik Komunistične partije in na koncu predsednik Zveze komunistov.

Potem se je prelevil v demokrata in postal predsednik demokratične Republike Slovenije. Toda zaman je pričakovati kaj takega od človeka, ki mu ni blizu morala. Pa tudi resnica in sočutje ne. Pravzaprav je z neopravičilom pokazal več, kot bi z opravičilom. Bi pa z opravičilom nakazal, da je slovenska demokratična država nekaj drugega kot nedemokratični sistem, ki smo ga imeli prej. Ta zareza med enim in drugim političnim sistemom bi bila nujna. Posebej bi se lahko opravičili vernim Slovencem, saj so ti spadali med eno najbolj zapostavljenih skupin.

Ponosni nasledniki seveda nadaljujejo tradicijo, ki jo je on začel. Ne samo da nihče od njih ni sposoben opravičila. Velikokrat se obnašajo še slabše kot nekdanji predsednik. Ta se je bil sposoben udeležiti simbolnega pogreba pobitih slovenskih državljanov v Kočevskem rogu. (Seveda je takrat računal, da mu bo to prineslo točke pri volivcih. Pa vendar.) Njegovi ponosni nasledniki ne samo, da nočejo vedeti za Rog, ampak hočejo izbrisati celo spomin na žrtve. Tako so brez vsakršnega sočutja z žrtvami komunizma v velikem strahu pred eno samo nadvse pietetno komemoracijo ukinili dan spomina na žrtve strašnega sistema! In medtem ko smo v Sloveniji priča aroganci in brezčutnosti do bolečine in trpljenja žrtev komunizma, so v Washingtonu odprli nov muzej žrtvam komunizma.

Komentar tedna

VIDEOTEKA

  • Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina) Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina)

    Od jutri še en slovenski svetniški kandidat

    V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so včeraj slovesno praznovali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Letos je bil ob 120. obletnici mašniškega posvečenja v ospredju ...

    Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica