Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Matt Maher (foto: Rok Mihevc)
Matt Maher | (foto: Rok Mihevc)

Matt Maher: Sprava sveta brez sprave v Cerkvi ni mogoča. (2. del)

| 03.07.2023, 11:29 Andrej Jerman

Objavljamo drugi del pogovora s kanadskim krščanskim glasbenikom Mattom Maherom, ki smo ga v začetku junija posneli v hrvaškem Pulju.

Med epidemijo ste bili veliko doma, kar za glasbenika, ki veliko snema in nastopa, ni običajno. Kako sicer usklajujete družinsko in poklicno življenje? 

Mislim, da je v samem središču katoliške duhovnosti liturgija, liturgična duhovnost. In v njej je zelo pomembno, da doživljamo različne čase cerkvenega leta. Cerkev v svoji modrosti praznuje liturgično leto zato, ker ne moremo živeti ves čas v postu ali v veliki noči. Smo smrtna bitja, omejeni smo s tekom časa ter prehajanjem letnih časov. Nekdo me je nekoč vprašal, kako najti ravnotežje kot starš in rekel sem mu, da ga ne moreš. Ko imaš šestmesečnega dojenčka, ki ne more spati, ker njegovo telo ne zna predelati plinov, ravnotežje kot tako ne obstaja. Preživiš po svojih najboljših močeh, prosiš Jezusa, naj bo v tem ob tebi in se veseliš tega, da bo tudi to obdobje minilo. Ker je pač le obdobje. Tako, bi rekel, sem se tudi jaz v času pred pandemijo odločal in usmerjal napetost med družinskim in poklicnim življenjem. Mislim, da sem bil ujet v veliko kolesje, ko sem samo tekel na tekalni stezi, kar mnogokrat počnemo vsi, kajne. Znajdemo se v fazah življenja, ko smo samo 'človeška dejanja'. A nismo zgolj to. Smo človeška bitja. Tako da mislim, da je bil COVID zame dobra, nujna, stresna izkušnja. In ko se zdaj ozrem nazaj si rečem: »V redu, tri leta kasneje so moji otroci tri leta starejši. V moji hiši imam že skoraj najstnika. Želim biti doma.« To ni bil niti občutek obveznosti ali dolžnosti. Je želja, kar je dobro. Če ne bi želel biti doma s svojo družino, bi to bil problem, kajne? Tako zdaj preprosto jemljem življenje takšno kot je. Tudi to, da sem tukaj in se pogovarjam s tabo ... Januarja smo rezervirali letalske karte, da bi šli junija na prijateljevo poroko v Gibraltarju. Nobenega koncerta nisem načrtoval, moral bi imeti pavzo. 

A name so se obrnili organizatorji dogodka This is the Day, ki so želeli, da bi že pred tem nastopil v Pushkash areni, v Budimpešti, pa ni šlo. Pa so se kasneje spet oglasili in vprašali, če bom morda junija 2023 kaj v Evropi. No in ravno takrat pa je z istim vprašanjem z menoj v stik stopil tudi predstavnik festivala iz Anglije. Tako smo se kot družina vprašali, ali želimo iti v Evropo prej in to narediti skupaj. Z ženo sva molila v ta namen. Pogovorila sva se s svojimi otroki, ki so, saj poznate otroke, tako ali tako vedno za tako stvar. Tako smo si rekli: »Veš kaj, zamenjajmo naše lete in naredimo to!« Torej, največja sprememba, ki jo doživljamo, je, da se zares trudimo, da vse delamo skupaj. In mislim, da je to res cilj vsakega obdobja v življenju družine. Če trdo delate in otroci trenirajo kakšen šport ali so dejavni kjer drugje, če vi napredujete v službi, si rečete, še malo bolj bomo zaposleni. Pomembno je, da ne glede na to, kaj počnete kot družina, vse delate skupaj. Ne dovolite, da bi vas različne obveznosti delile.

 Pomembno je, da ne glede na to, kaj počnete kot družina, vse delate skupaj. Ne dovolite, da bi vas različne obveznosti delile.

Matt Maher
Matt Maher © Rok Mihevc

Pred tem ste omenili liturgijo in različna obdobja življenja, dele leta. In prav na poti sem v Pulj, smo se pogovarjali o sodobni krščanski glasbi v cerkvi in izzivih, s katerimi se srečujemo v slovenski cerkvi … da nekako ne vemo, kakšno mesto ji dati. Kako najti pravo mesto zanjo, kako jo pravilno umestili v svete maše, adoracije? Nam lahko svetujete? 

Menim, da je to priložnost. Mislim, da gre za to, s katerega zornega kota pogledate, kajne? Veliko stvari je lahko izziv, a so hkrati priložnost za rast. Spominjam se, kako sem kot polnozaposleni v župniji obiskoval druge cerkve prijateljev, ki niso bili katoliške veroizpovedi. Imeli so ozvočenje, luči, zaslone in stroj za dim in mislil sem si: »Zakaj tega nimamo tudi mi?« Potem pa sem spoznal, da imamo tudi mi 'stroj za dim' - imenuje se kadilnica in jo zibljemo. In v njej je dejansko, bi rekel, skrit globlji pomen. To ni samo 'stroj za dim'. Torej, prva in najpomembnejša stvar je, da voditeljji preučijo, kaj cerkev ponuja in se vprašajo, zakaj to počnemo? Kajti zagotavljam vam, da za vse obstaja razlog. In ta razlog je običajno zelo globok in izvira iz globokega pomena.

Zatorej je dolžnost tistih, ki so vodilni, laiki v cerkvi, da znova odkrijejo globlji pomen. »Ok, res nimamo tega in onega, vendar imamo pa to. Zakaj imamo prav to?«

In poleg tega, mislim, da imamo kot cerkev enega največjih darov vsem kristjanom, ki pa se ga ne zavedamo dovolj. Obstajata 2 milijardi kristjanov po svetu, kajne? Milijarda katoličanov in milijarda pripadnikov drugih veroizpovedi, da ne omenjam pravoslavja. Vendar pa, kar imamo pravoslavni, katoliki in nekatere protestantske veroizpovedi, čeprav so to v veliki meri pozabili … katoliki in pravoslavci pa to imamo in lahko ponudimo … so ti globoki zakladi. Prav liturgično leto je eden najglobljih darov, ki jih imamo na voljo sedaj. Ko ljudje ne vedo več, kako živeti v različnih obdobjih, letnih časih. Nekako samo plujemo iz dneva v dan, iz trenutka v trenutek, od objave na Instagramu do objave na Instagramu, in nismo več vpeti v neko širšo zgodbo. In zgodba, ki jo imamo katoliki, traja od nedelje do nedelje, 52 tednov. Eno leto je cikel A, drugo leto cikel B, tretje leto cikel C. V treh letih tako slišite celotno Sveto pismo. Torej, prva in najpomembnejša stran tega je, da lahko ljudje tako dejansko predelajo celo Sveto pismo. To je sistem, ki je preprost. Temu lahko namenite 5 minut na da in sčasoma milost nadgradi naravo, kajne? Ustvarjamo male navade in smo ljudje navad. Hlače oblečemo vsak dan na enak način. Svojo kavo si pripravim vedno tako, kot mi je všeč.  Pomembno je, da smo torej povezani z verskim koledarjem in kot katoliki razmišljamo, kako ga praznujemo. Naj bo to potem širši okvir, ki določa pastoralne odločitve glede glasbe. Ena od mojih pesmi Tvoja ljubezen me brani, v refrenu pravi 'Aleluja, ti si moj delež, moje odrešenje'. Pride post in se še vedno, čeprav polovico časa ne pojem pri maši, vzdržim uporabe tega izraza. To je majhna stvar in ljudje me sprašujejo: »Zakaj to počneš?« In odgovorim: »Ker je post.« Pa mi rečejo: »Tega izraza torej sploh ne uporabljaš?« In jaz jim odgovorim: »Poskušam se mu izogibati.« Ne mislim, da bi me Bog udaril z bliskom, če bi ga izgovoril. Gre preprosto za to, da živim in ostajam v tem trenutku, v tem obdobju leta.  

Prav liturgično leto je eden najglobljih darov, ki jih imamo na voljo sedaj, ko ljudje ne vedo več, kako živeti v različnih obdobjih, letnih časih. Nekako samo plujemo iz dneva v dan, iz trenutka v trenutek, od objave na Instagramu do objave na Instagramu ...

Zdaj se zdi, da so danes vsi na prekinitveni ali kakšni drugi dieti. Vsi se postimo, nekaj opuščamo in nekaj počnemo. Izkaže se, da je to res dobro za nas. Celo pri adoraciji in slavljenju. Hočem povedati, da sam vedno prepustim, da obred določa glasbo. Če pojem pesmi pri maši, je obred gibanje. Če je procesija in nekdo hodi, ne igraj hitre pesmi, ker bodo ljudje čutili, da morajo teči. Kajti to je naravno gibanje. Napisal sem veliko pesmi za cerkev, ki so med 72 in 76 utripov na minuto, ker je to povprečen srčni utrip. Če je vaš bolj visok, bi morali verjetno jesti manj soli in piti več vode … dihati, moliti, moliti rožni venec. (smeh)

Poskušam biti praktičen. Pogledam, kaj se dogaja okoli mene in kako glasba služi temu, kar se dogaja, ker je glasba v tem smislu, kot praviš, pastoralna. Glasba je uporabna, ima funkcijo, služi nečemu drugemu, ne služi sama sebi. Ne gre namreč za obisk simfonije ali koncerta ali rock koncerta ali česa podobnega. Tudi ta glasba seveda nečemu služi. Tako na primer Coldplay, ki nastopajo v arenah, pišejo glasbo, ki služi takemu prostoru in se mu prilagaja. Torej je naša naloga v nekem smislu enaka. In menim, da veliko glasbenikov včasih, ko gre za pastoralno glasbo, naredi napako, da pozabijo, kje so. 

In menim, da veliko glasbenikov včasih, ko gre za pastoralno glasbo, naredi napako, da pozabijo, kje so. 

Z Mattom Maherjem se je pogovarjal Andrej Jerman
Z Mattom Maherjem se je pogovarjal Andrej Jerman © Rok Mihevc

Zanima me še naslednje. Ekumenizem v glasbi, cerkvi … kako ga doživljate kot katoliški glasbenik med večinoma pripradniki drugih denominacij? Ali kdaj občutite kakšno napetost? Je lahko mogoče prav sodobna krščanska glasba nekakšen most in vez med različnimi krščanskimi cerkvami?  

Še posebej, ko govorimo o odnosu med katoliki in protestanti v Evropi, moramo razumeti, da stojimo na tleh, kjer je veliko zgodovine, veliko ran, zato so bile vojne, politika se je vmešala. Družine so se razklale, veliko, veliko težkih stvari se je zgodilo. Rad bi poudaril, da Jezus po ustanovitvi evharistije in pred vstopom v pasijon moli najdaljšo molitev, kar jih moli v celem Svetem pismu. Jezus je živel 33 let, tri leta je opravljal javno službo, govoril je o marsičem ... In vendar je v Janezovem evangeliju poudarjena prav ta molitev. Glavna vsebina molitve pa je: Oče, želim si, da bi bili moji učenci bili med seboj tako povezani, kot sem jaz s tabo. Mislim, da je to verjetno zato, ker je na mistični ravni vedel, kaj ga čaka v vrtu Getsemani. To je bilo zato, ker njegovi učenci med seboj niso bili povezani, kot je bil On povezan s svojim Očetom. Jezus je umrl za vse grehe, za vse čase. Umrl je za grehe, ki jih še nismo zagrešili. To v meni vzbuja spoštovanje. Vojne, ki so se zgodile v Evropi, ki so se zgodile in se dogajajo, ko se ljudje med seboj ubijajo v Božjem imenu. Vse zlorabe, družinske razklanosti, vse to. Ustavil se je in molil, da bi bili med seboj tako povezani, kot je On s svojim Očetom. To sem odkril leta 2005 med vodenjem biblične skupine in odprle so se mi oči. Sedaj tega ne morem ne-videti in zato je to postalo nekakšno geslo poslanstva mojega celotnega življenja. Da se zgolj strinjam s to molitvijo. Kajti gre za Boga, ki moli z Božjimi besedami. Jezus moli to molitev, in to ne, kot da se ne bo zgodilo. Zgodilo se bo! Zato čutim, da bi se moral vsak Kristusov sledilec zazreti v to molitev in se vprašati: »ali svoje življenje živim v skladu s to molitvijo ali se ji postavljam na pot?« Kajti Božja beseda ni izrečena v prazno. 

Zato bi rekel vsakemu katoličanu: Ali moliš to molitev skupaj z Jezusom? In vsakemu krščanskemu verniku, ki ni katoličan, bi rekel: Ali moliš to molitev skupaj z Jezusom? Nisem teolog, vendar verjamem v moč odnosa in v moč prijateljstva. In s to močjo se lahko sprava v odnosih lahko zgodi. Odnos za odnosom. Tako kot se zgodijo mnoge stvari ... 

© Rok Mihevc

In kot pojete v eni svojih pesmi, One heart at a time, Eno srce naenkrat  …

... Love moves at the speed of forgiveness, One heart at a time. (o. a. citat iz ene od pesmi z novega Mattovega albuma) Ljubezen se premika s hitrostjo odpuščanja. Eno srce naenkrat. Ljudje pogosto sprašujejo »kako naj to storim?« Zame je vprašanje enako - kako naj to storim? Na svoj način sem lahko pisal pesmi. Neverjetna stvar se zgodi, ko poješ pesem skupaj z nekom - ne moreš namreč kričati nanj. Ko prepevamo skupaj, ustvarjamo skupno točko.

Menim, da je sprava v Cerkvi pomembna, saj brez nje sprava sveta ni mogoča. In nisem prepričan, da je mogoče izpolniti veliko poslanstvo evangelizacije sveta brez sprave v Cerkvi. Vse skupaj si delamo še dvakrat težje. Danes je veliko ljudi vključenih v različna gibanja, ki želijo oznanjati evangelij, in tudi sam se z vsem srcem pridružujem tem prizadevanjem. Vendar menim, da bi bila spravljena Cerkev najmočnejše oznanilo evangelija. Morda ne teološko, vsaj v času našega življenju ne, saj je veliko ovir. Ampak v odnosih. Mislim, da bi bilo čudovito, če bi kristjani med seboj lahko vzpostavili pristno prijateljstvo, da bi molili skupaj, ter našli načine za sodelovanje v tam, kjer živimo. To bi bilo čudovito znamenje v svetu in za svet, ki je razdeljen. 

Mogoče še misel ob današnjem dogodku … prvič boste nastopili na Hrvaškem. 

Da, prav na to sem pomislil!. Da je This Is The Day! – Ez Az A Nap! - To je dan! primer prav take molitve, ustvarjanja okolja, kjer se kristjani iz različnih ozadij lahko združijo, pojejo in molijo skupaj ter prosijo Gospoda, da bi bil med njimi. Kot nam je obljubil, da kjer sta dva ali trije zbrani v Njegovem imenu, bo On v sredi med njimi. Zato sem res navdušen, da sem lahko tukaj. Še posebej na tem kraju, kjer smo, v tej areni, koloseju, kjer bomo skupaj ustvarili nov zvok. 

Upam, da vas kdaj lahko povabimo tudi v Slovenijo. 

Ja, to bi mi bilo zelo všeč!

Najlepša hvala za pogovor. 

Prav lepa hvala vam. 

Matt Maher in Andrej Jerman
Matt Maher in Andrej Jerman © Rok Mihevc

© Rok Mihevc

Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Ta konec tedna priložnost za spoznavanje kakovostne arhitekture (photo: odprtehise) Ta konec tedna priložnost za spoznavanje kakovostne arhitekture (photo: odprtehise)

Dobra arhitektura ni modna muha.

Odprte hiše Slovenije, vseslovenski tridnevni arhitekturni festival, letos že petnajstič po vrsti odpira najsodobnejšo slovensko arhitekturno produkcijo, nove in prenovljene arhitekturne projekte ...

Eva Golob (photo: ZSPM) Eva Golob (photo: ZSPM)

Eva Golob: Ponosni na podeželske korenine

»Vsako leto pripravimo zelo pester program skozi celo leto in številni naši dogodki so tradicionalni. Eden takih je državni kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo (danes) v Velikih Laščah potekal že ...