Prof. dr. Jožef Muhovič | (foto: Osebni arhiv)
Dr. Jožef Muhovič: Dozoreli ljudje, dozorijo državo!
Naš gost | 21.06.2023, 09:49 Jože Bartolj
Naš gost je bil likovni teoretik, akademski slikar in grafik, univerzitetni profesor, publicist in leksikograf, doktor filozofije ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jožef Muhovič. Bil je profesor na Katedri za teoretične vede na Akademiji za likovno umetnost.
Ob odhodu v pokoj je za študente in tudi druge pripravil zadnje predavanje in ga naslovil: »Pol stoletja v vzvratnem ogledalu«. To je bilo predavanje o njegovih 48. letih, ki jih je preživel na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, osem let kot študent in nato še skoraj štirideset let kot profesor.
Njegovo zadnje predavanje nam je služilo kot osnova za pogovor o umetnosti, o obzorjih likovne teorije, ki jo je vrsto let predaval študentom. Eno izmed vprašanj, ki smo mu ga zastavili je bilo tudi, kako to, da na likovni akademiji nima naslednika? Ali to pomeni, da likovne teorije več ne potrebujemo? Njegov odgovor je bil, da bo ta še vedno prisotna, predavanja o njej pa bodo še naprej na Pedagoški fakulteti.
Dr. Jožef Muhovič je leta 2015 izdal temeljno likovno teoretsko delo na Slovenskem, obsežni Leksikon likovne teorije s skoraj 900 stranmi, pa tudi likovno teoretski priročnik Vidno in nevidno, leta 2018. Tu najdemo nekatere njegove avtorske ugotovitve, ki jih tudi v svetu ne najdemo. Gost nam je povedal, da sta s svojim znanjem in zgledom najn zelo vplivala dva profesorja. Prvi je bil njegov gimnazijski profesor likovne vzgoje Milan Lorenčak, drugi pa profesor na likovni akademiji Milan Butina. S slednjim se je tudi odločil, da bo iz likovne teorije doktoriral na Filozofski fakulteti, kajti takrat se magisterija in doktorata iz tega predmeta še ni dalo opraviti na Akademiji za likovno umetnost.
Dozoreli ljudje dozorijo državo in država jim nato povrne.
Dr. Jožef Muhovič je poleg teorije in profesure vsa leta tudi aktivno likovno ustvarjal. Kar nekaj velikih razstav je za njim. Poleg tega pa je bil tudi del skupine profesorji Akademije za likovno umetnost, ki so skupno razstavljali v nekaterih velikih evropskih galerijah na Dunaju, v Benetkah, Budimpešti, Zagrebu in celo v Tokiu na Japonskem. Ob tem so izšle tudi štiri tehtne monografije.
Pogovor z dr. Muhovičem smo nadaljevali z družinsko zgodbo, ki je povezana z drugo svetovno vojno v Savinjski dolini odkoder izhaja. Njegov ded je bil sorazmerno dobro stoječ kmet iz Gornjega grada. S hrano je pomagal partizanom, ki so imeli bunker v njegovem gozdu. Po izdaji so ga aretirali Nemci in že po treh mesecih je umrl v taborišču Mauthausen. Njegova žena (babica Jožefa Muhoviča) je ostala sama s sedmimi majhnimi otroki. Kljub temu o umrlem dedu niso nikoli veliko govorili in šele po osamosvojitvi so bili sposobni družinsko travmo ubesediti. Cela širša družina se je odpravila na kraj njegove smrti.
Občudujem ljudi, ki so nas uspeli osamosvojiti saj so se pri tem morali znajti na neznanem področju. Danes po dvaintridesetih letih ugotavljamo kako vrhunski politiki so bili in kaj jim je uspelo in česa vsega pogrešamo pri aktualni garnituri ...
Ker je bil pogovor na sporedu le teden dni pred najpomembnejšim državnim praznikom Dnevom državnosti, smo zadnji del pogovora posvetili slovenski identiteti in vprašanjem pomena samostojnosti. Akademik Muhovič je ob tem med drugim povedal, da dozoreli ljudje dozorijo državo in država jim nato povrne. Občuduje ljudi, ki so nas uspeli osamosvojiti saj so se pri tem morali znajti na neznanem področju. Danes po dvaintridesetih letih ugotavljamo kako vrhunski politiki so bili in kaj jim je uspelo in česa vsega pogrešamo pri aktualni garnituri ...
